Ka 1886, dikopi tše lekgolo tša Millennial Dawn, Bolumo I, di ile tša tloga Ntlong ya Beibele (yeo mo nakong ye e bitšwago Bethele) kua Allegheny, Pennsylvania, U.S.A., di lebile Chicago toropong ya Illinois. Charles Taze Russell o be a nyaka go aba bolumo ye e mpsha mabenkeleng a dipuku. E nngwe ya difeme tše dikgolo kua United States ya go aba dipuku tša bodumedi e be e dumetše gore e tla tšea dikgatišo tša Millennial Dawn ka bontši. Eupša dibeke tše pedi ka morago, dikgatišo tšeo ka moka di ile tša bušetšwa Ntlong ya Beibele.

Go begwa gore, moebangedi yo mongwe yo a tumilego o ile a galefa ge a bona dipuku tša Millennial Dawn di beilwe kgauswi le dipuku tša gagwe. O ile a bolela ka bogale gore ge e ba di ka dula di beilwe moo, yena le bagwera ba gagwe ka moka ba tumilego ba baebangedi ba tla tšea dipuku tša bona ba di iša lefelong le lengwe—ba fediša le ditirišano tša bona tša kgwebo. Le ge a be a sa rate, mong wa lebenkele o ile a buša dikgatišo tše tša Millennial Dawn. Go oketša moo, dipapatšo tša kgatišo ye di be di pharilwe dikuranteng. Lega go le bjalo, baganetši ba ile ba kgonthišetša gore ditumelelano tše bjalo di phumulwe. Ka gona, kgatišo ye e mpsha e be e tla fihlelela bjang bao ba nyakago therešo?

Bothata bjo bo ile bja rarollwa ke bao ba bego ba bitšwa babapatši ba dipuku tša bodumedi. * Ka 1881, Zion’s Watch Tower e ile ya kgopela baboledi ba 1 000 bao ba bego ba ka aba ka mehla dipuku tše di theilwego Beibeleng. Le ge babapatši e be e le ba makgolo a sego kae, ba ile ba gaša kgole le kgauswi dipeu tša therešo tše gatišitšwego. Ka 1897, mo e nyakilego go ba dikgatišo tše milione tša Millennial Dawn di be di phatlaladitšwe, gomme bontši bja tšona di abilwe ke babapatši. Bontši bja bona ba be ba phela ka tšhelete e nyenyane yeo ba e hwetšago go peeletšo e nngwe le e nngwe goba go dipuku tšeo ba di sepedišitšego tša Watch Tower.

Babapatši ba ba sebete e be e le bomang? Ba bangwe ba thomile ba sa le mahlalagading, gomme ba bangwe ge ba godile. Bontši bja bona e be e le ba sego lenyalong goba e le banyalani bao ba bego ba se na bana, eupša malapa a mmalwanyana a ile a tsenela tirelo ye. Babapatši ba ka mehla ba be ba šoma letšatši ka moka, gomme babapatši ba go thuša bona ba be ba šoma iri e tee goba tše pedi ka letšatši. Boemo bja tša maphelo goba maemo a boiphedišo a be a sa dumelele batho ka moka go ba modirong wa bobapatši. Eupša kopanong ya 1906, ba bego ba ka kgona ba ile ba botšwa gore ga go nyakege gore e be ba “rutegilego kudu, ba nago le bokgoni kudu, goba ba be le leleme la morongwa.”

Mo e nyakilego go ba kontinenteng e nngwe le e  nngwe, batho ba tlwaelegilego ba fihleletše modiro o mogolo kudu. Ngwanabo rena yo mongwe o ile a akanyetša gore ka nywaga e šupa o sepedišitše mo e nyakilego go ba dipuku tše 15 000. Lega go le bjalo, o itše: “Ga se ka tsenela modiro wa bobapatši ka gobane ke nyaka go ba morekiši wa dipuku, eupša ke dirile se e le gore ke hlatsele Jehofa le therešo ya gagwe.” Go sa šetšwe moo babapatši ba bego ba eya gona, dipeu tša therešo di be di tsema medu gomme dihlopha tša Barutwana ba Beibele di be di thoma go oketšega.

Baruti ba be ba kwera babapatši, ka go ba bitša barekišinyana ba dipuku. Morokami (wa Seisemane) wa 1892 o boletše gore: “Ba sego kae [ba ba] tseba e le baemedi ba kgonthe ba Morena, goba ba lemoga seriti se Morena a se bonago go boikokobetšo le boineelo bja bona.” Ka kgonthe, bophelo bja babapatši e be e se “bja monono,” go etša ge yo mongwe wa bona a ile a bolela bjalo. Go be go sepelwa kudu ka dieta tše tiilego le dipaesekela. Moo go bego go se na tšhelete, babapatši ba be ba ananya dipuku ka dijo. Ka morago ga bodiredi letšatši ka moka, baboledi ba lapilego eupša e le ba thabilego ba be ba boela ditenteng le diphapošing tša bona tšeo ba di hirilego. Ka morago go ile gwa ba le Koloyana ya Babapatši, e lego koloyana ya ntlo e dirilwego ka gae yeo e bego e sa senye nako le tšhelete. *

Go thoma ka Kopano ya Chicago ka 1893, lenaneo le ile la ba le dikarolo tše kgethegilego ka babapatši. Di be di akaretša go anegwa ga diphihlelo, ditšhišinyo tša mekgwa e bohlale ya go dira boboledi, gaešita le dikeletšo tše holago. Ngwanabo rena Russell ka nako e nngwe o ile a kgothaletša baboledi ba šomago ka thata gore ba je dijo tša phepo mesong, ba nwe galase ya maswi gomme letšatšing leo go fišago, ba nwe seno se tonyago sa soda.

Babapatši bao ba bego ba nyaka yo a ka šomago le bona ba be ba apara lenti le serolwana. Bao ba bego ba sa tšwa go thoma modiro wa bobapatši ba be ba šoma le bao ba nago le phihlelo. Tlwaetšo e bjalo e be e nyakega, ka ge yo mongwe wa bona ka letšhogo a ile a sepedišetša mosadi yo mongwe dipuku ka gore: “Akere ga o nyake dipuku tše?” Se se thabišago ke gore mong wa ntlo o be a di nyaka gomme ka morago o ile a ba hlatse.

Ngwanabo rena yo mongwe o ile a ipotšiša gore: ‘Na ke swanetše go tšwela pele ke šoma mošomo wa ka o lefago kudu gomme ke neele $1 000 (U.S.) ka ngwaga go thekga modiro, goba ke be mmapatši?’ O ile a botšwa gore Morena o be a tla amogela bobedi bja diphetho tše, eupša go neela Morena ka nako ya gagwe ka go lebanya go be go tla mo tlišetša ditšhegofatšo tše dintši. Mary Hinds o be a lebelela modiro wa bobapatši e le “tsela e kaone ya go direla batho ba bantši dilo tše dibotse kudu.” Kgaetšedi Alberta Crosby yo a nago le dihlong o itše: “Ke ithuta go rata modiro wa Bobapatši ka mo go oketšegilego letšatši le letšatši.”

Lehono, ba bantši bao ba tswalanego nameng le moyeng le babapatši ba mafolofolo ba sa dutše ba swareletše ka go tia bohweng bja bona bja moya. Ge e ba go fihla ga bjale go se na mmapatši goba mmulamadibogo lelokong la geno, ke ka baka la’ng o sa kgonthišetše gore go be bjalo? Le wena o tla ithuta go rata modiro wa boboledi wa nako e tletšego ka mo go oketšegilego letšatši le letšatši.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Ntlhakgolo go letlakala 32]

Go be go sa nyakege gore e be ba “rutegilego kudu, ba nago le bokgoni kudu, goba ba be le leleme la morongwa.”

[Seswantšho go letlakala 31]

Mmapatši A. W. Osei kua Ghana, mo e ka bago ka 1930

[Diswantšho go letlakala 32]

Ka godimo: Babapatši Edith Keen le Gertrude Morris kua Engelane, mo e ka bago ka 1918; ka tlase: Stanley Cossaboom le Henry Nonkes ge ba le United States, le mapokisi ao a bego a na le dipuku tšeo ba di sepedišitšego