Bota Jehofa ge Bofelo bo Dutše bo Batamela

“Botang Jehofa ka dinako tšohle.”—JES. 26:4.

1. Go na le phapano efe magareng ga bahlanka ba Modimo le batho ba lefase?

RE PHELA lefaseng leo batho ba dimilione ba sa tsebego gore ba ka bota mang goba eng, mohlomongwe ka gobane ba ile ba kwešwa bohloko goba ba nyamišwa ka makga a mantši kudu. Bahlanka ba Jehofa ga ba bjalo! Ka ge ba hlahlwa ke bohlale bja Modimo, ba ka se ke ba bota “bakgomana” ba lefase le. (Ps. 146:3) Go e na le moo, ba gafela maphelo a bona le bokamoso bja bona diatleng tša Jehofa, ka ge ba tseba gore o a ba rata le gore ka mehla o phethagatša Lentšu la gagwe.—Baroma 3:4; 8:38, 39.

2. Joshua o bontšhitše bjang gore Modimo o a botega?

² Joshua wa bogologolo o boletše gore Modimo o a botega. Ge a le kgauswi le go hwa, o boditše Baisiraelegotee le yena gore: “Le tseba gabotse ka dipelo tša lena ka moka le ka meoya ya lena ka moka gore ga go le lentšu letee mantšung ka moka a mabotse ao Jehofa Modimo wa lena a le boditšego ona leo le sa kago la phethega. Ka moka a ile a phethega go lena.”—Josh. 23:14.

3. Ke’ng seo leina la Modimo le se utollago ka yena?

³ Jehofa o phethagatša dikholofetšo tša gagwe, e sego feela ka gobane a rata bahlanka ba gagwe eupša kudukudu ka baka la leina la gagwe.  (Ek. 3:14; 1 Sam. 12:22) Ge kgatišo ya The Emphasized Bible, yeo e ngwadilwego ke J. B. Rotherham, e bolela ka leina la Modimo matsenong a yona, e re: “Leina la Modimo [ke] kholofetšo e botse kudu; le na le bokgoni bja go swaragana le maemo le ge e le afe, mathata le dinyakwa le ge e le dife tšeo di ka tšwelelago . . . [Ke] kholofetšo, . . . kutollo, segopotšo le kgonthišetšo. Modimo o tla dula a botegela Leina le; le ka se tsoge le Mo lešitše dihlong.”

4. (a) Jesaya 26:4 e re kgothaletša go dira’ng? (b) Re tla ahlaahla’ng sehlogong se?

⁴ Ipotšiše gore: ‘Na ke tseba Jehofa gabotse kudu moo nka mmotago ka pelo ka moka? Na ke lebelela bokamoso ka kholofelo, ke tseba gore Modimo o na le bokgoni bja go laola dilo?’ Jesaya 26:4 e re: “Botang Jehofa ka dinako tšohle, ka gobane Jah Jehofa ke Leswika la mehleng ya neng le neng.” Ke therešo gore ga bjale Modimo ga a tsene ditaba tša batho gare go etša ge a dirile ka dinako tše dingwe mehleng ya Beibele. Lega go le bjalo, ka ge e le “Leswika la mehleng ya neng le neng,” a ka botwa “ka dinako tšohle.” Lehono, Modimo wa rena yo a botegago o thuša bjang barapedi ba gagwe bao ba botegago? Anke re hlahlobeng ditsela tše tharo: O a re matlafatša ge re mo kgopela thušo ya go fenya diteko, o a re thekga ge batho ba bangwe ba se na taba le rena goba ge re ganetšwa e bile o a re kgothatša ge re imelwa ke dipelaelo. Ge re dutše re hlahloba dikarolo tše, bona kamoo o ka matlafatšago tsela yeo o botago Jehofa ka yona.

Bota Modimo ge o Lekega go Dira Phošo

5. Ke neng moo ge e le gabotse go ka bonagalago ge e ba re bota Modimo?

⁵ Go bota Jehofa ge go tliwa dilong tšeo re di hlologelago, tše bjalo ka kholofetšo ya gagwe ya Paradeise goba ya tsogo, go fapana kudu le go mmota ditabeng tšeo di kgomago boitshwaro, go kgodišega ka botlalo dipelong tša rena gore go ikokobeletša ditsela tša gagwe le ditekanyetšo tša gagwe go lokile gomme go tla re lebiša lethabong le legolo. Kgoši Solomone o ngwadile keletšo ye: “Bota Jehofa ka pelo ya gago ka moka gomme o se ke wa ithekga ka tlhaologanyo ya gago. Mo ele hloko ditseleng tša gago ka moka gomme yena o tla letliša ditsela tša gago.” (Die. 3:5, 6) Ela hloko gore mo go bolelwa ka ‘ditsela.’ Ee, ditsela tša rena ka moka tša bophelo—e sego kholofelo ya rena ya Bokriste feela—di swanetše go bontšha gore re bota Modimo. Re ka bontšha bjang gore re a mmota ge re kopana le diteko?

6. Re ka matlafatša bjang boikemišetšo bja rena bja go gana dikgopolo tše mpe?

⁶ Go furalela bobe go thoma menaganong ya rena. (Bala Baroma 8:5; Baefeso 2:3.) Ka gona, o ka matlafatša bjang boikemišetšo bja gago bja go gana dikgopolo tše mpe? Ela hloko ditsela tše tše hlano: 1. Tsoma thušo ya Modimo ka thapelo. (Mat. 6:9, 13) 2. Naganišiša ka mehlala ya ka Beibeleng ya batho bao ba ilego ba palelwa ke go kwa Jehofa le bao ba ilego ba mo kwa. Ke moka o ele hloko kamoo dilo di ilego tša ba sepelela ka gona. * (1 Bakor. 10:8-11) 3. Naganišiša ka go imelwa monaganong  goba maikwelong mo go ka tlelago wena le bao o ba ratago ka baka la go dira sebe. 4. Nagana kamoo Modimo a ka ikwago ka gona ge yo mongwe wa bahlanka ba gagwe a ka wela sebeng se segolo. (Bala Psalme 78:40, 41.) 5. Nagana kamoo Jehofa a thabago ka gona ge a bona morapedi wa gagwe yo a botegago a gana dilo tše mpe gomme a dira dilo tše dibotse, e ka ba phatlalatša goba ka sephiring. (Ps. 15:1, 2; Die. 27:11) Le wena o ka bontšha gore o bota Jehofa.

Bota Modimo ge ba Bangwe ba se na Taba le Wena e Bile ba go Ganetša

7. Jeremia o ile a lebeletšana le diteko dife gomme o be a ikwa bjang ka dinako tše dingwe?

⁷ Bana babo rena ba bantši ba hlankela ditšhemong tšeo go tšona go nyakegago gore ba kgotlelele. Moporofeta Jeremia o ile a hlankela tikologong e bjalo—mmušong wa Juda mehleng ya bofelo yeo e nago le khuduego. O be a lekwa tumelong letšatši le letšatši ka baka la ge a ile a kwa Modimo gomme a tsebatša melaetša ya kahlolo. Lebakeng le lengwe, gaešita le mongwaledi wa gagwe yo a botegago e lego Baruke o ile a lla ka gore yena o lapile. (Jer. 45:2, 3) Na Jeremia o ile a nyamišwa ke seo? Ke therešo gore o be a gateletšega ka dinako tše dingwe. O ile a goeletša ka gore: “A go rogakwe letšatši leo ke belegwego ka lona! . . . Ke tšwetše eng popelong gore ke bone boitapišo le manyami le gore matšatši a ka a feleletše ka dihlong feela?”—Jer. 20:14, 15, 18.

8, 9. Ka go dumelelana le Jeremia 17:7, 8 le Psalme 1:1-3, re swanetše go dira’ng gore re tšwele pele re enywa dienywa tše dibotse?

⁸ Lega go le bjalo, Jeremia ga se a ka a langwa. O ile a tšwela pele a bota Jehofa. Ka baka leo, moporofeta yo yo a botegago o ile a bona phethagalo ya mantšu ao Jehofa a a boletšego ka boyena ao a begilwego go Jeremia 17:7, 8 a rego: “Go šegofaditšwe monnatia yo a botilego Jehofa, le yoo kholofelo ya gagwe e lego Jehofa. O tla etša sehlare seo se bjetšwego kgauswi le meetse, seo se nabišetšago medu ya sona go fihla mokerong wa meetse; a ka se bone ge phišo e etla, eupša matlakala a gagwe e tla ba a matala. Ngwageng wa komelelo a ka se tshwenyege, e bile a ka se tlogele go enywa.”

⁹ Ka go swana le sehlare se setala sa dienywa “seo se bjetšwego kgauswi le meetse,” goba serapeng seo se dulago se nošetšwa, Jeremia ga se a ka ‘a tlogela go enywa.’ O ile a gana go tutuetšwa ke bakweri ba kgopo bao ba phetšego mehleng ya gagwe. Go e na le moo, o ile a kgomarela Mothopo wa “meetse” ao a neago bophelo gomme a tšeela godimo dilo ka moka tšeo Jehofa a mmoditšego tšona. (Bala Psalme 1:1-3; Jer. 20:9) Ruri Jeremia ke mohlala o mobotse go rena, kudukudu bao re hlankelago Modimo ditšhemong tše di lego thata! Ge e ba o le boemong bjo bjalo, tšwela pele o ithekgile kudu ka Jehofa, yo a tlago go go thuša go kgotlelela ge o dutše o ‘bolela ka leina la gagwe phatlalatša.’—Baheb. 13:15.

10. Re šegofaditšwe ka’ng, gona ke’ng seo re swanetšego go ipotšiša sona?

¹⁰ Ruri Jehofa o re neile mafulo a matala a moya bakeng sa go re thuša go lebeletšana le maemo a thata mehleng ye ya bofelo. Tše dingwe tša dilo tšeo a re neilego tšona ke Lentšu la Gagwe le le feletšego, leo le tšwelago pele le fetolelwa ka mo go nepagetšego ka maleme a oketšegilego. O re neile motlalo wa dijo tša moya ka nako e swanetšego a diriša sehlopha sa mohlanka yo a botegago le wa temogo. Le gona o re thekga ka bašomi ba bantši bao e lego badumedigotee bao re kopanago le bona dibokeng le dikopanong. Na o diriša ditokišetšo tše ka botlalo? Bohle bao ba di dirišago “ba tlo goeletša ka lethabo ka baka la boemo bjo bobotse bja pelo.” Lega go le bjalo, bao ba palelwago ke go theetša Modimo ba “tlo lla ka baka la bohloko bja pelo e bile [ba] tlo golola ka baka la go tlalelwa moyeng.”—Jes. 65:13, 14.

Bota Modimo ge o na le Dipelaelo

11, 12. Mathateng a a lefase, re tla ba re bontšha bohlale bja kgonthe ge re latela tsela efe?

¹¹ Bjalo ka ge go boletšwe e sa le pele, batho ba kgongwa kudu ke go ata ga madimabe. (Mat. 24:6-8; Kut. 12:12) Ge go tšwelela mafula, gantši re kitimela mebotong goba re namela tlhakeng  ya moago—kae le kae mo go ka bago go phagame. Ka mo go swanago, ge mathata a lefase a dutše a oketšega, batho ba dimilione ba nyaka botšhabelo mafelong ao a bonagalago a phagame a ditšhelete, a dipolitiki goba mekgatlong ya bodumedi, go akaretša le go tša thutamahlale le thekinolotši. Eupša ga go le setee sa dilo tše seo se ka neago tšhireletšego ya kgonthe. (Jer. 17:5, 6) Ka lehlakoreng le lengwe, bahlanka ba Jehofa ba na le botšhabelo bja kgonthe—“Leswika la mehleng ya neng le neng.” (Jes. 26:4) Mopsalme o itše: “[Jehofa] ke leswika la ka le mophološi wa ka, ke sebo sa ka.” (Bala Psalme 62:6-9.) Re ka dira bjang gore Leswika le e be botšhabelo bja rena?

¹² Re kgomarela Jehofa ge re ekwa Lentšu la gagwe, leo gantši le fapanago le bohlale bja batho. (Ps. 73:23, 24) Ka mohlala, bao ba tutuetšwago ke bohlale bja batho ba ka re: ‘O phela gatee, diriša bophelo bjoo ka botlalo.’ ‘Tsoma mošomo o mobotse.’ ‘Ikgobokeletše tšhelete e ntši.’ ‘Reka se, reka sela.’ ‘Tšea maeto, o bone lefase.’ Ka lehlakoreng le lengwe, bohlale bjo bo tšwago go Modimo bo dumelelana le keletšo ye: “[Anke] bao ba dirišago lefase ba etše bao ba sa le dirišego ka mo go tletšego; gobane boemo bja lefase le bo a fetoga.” (1 Bakor. 7:31) Ka mo go swanago, Jesu o re kgothaletša go dula re etiša dikgahlego tša Mmušo pele gomme ka go re’alo re boloke “matlotlo legodimong,” moo ruri a tla šireletšegago.—Mat. 6:19, 20.

13. Re naganne ka 1 Johane 2:15-17, ke’ng seo re swanetšego go ipotšiša sona?

¹³ Na tsela yeo o lebelelago “lefase” le “dilo tše di lego lefaseng” e bontšha gore o bota Modimo ka mo go feletšego? (1 Joh. 2:15-17) Na o kgahlwa kudu ke mahumo a moya le ditokelo tša tirelo ya Mmušo le go di tšea di le bohlokwa go feta dilo tšeo lefase le di neago? (Bafil. 3:8) Na o katanela go dula o na le ‘leihlo le le lokilego’? (Mat. 6:22) Ke therešo gore Modimo ga a nyake gore o se ke wa ba bohlale goba go hloka boikarabelo, kudukudu ge e ba o na le lapa leo o swanetšego go le hlokomela. (1 Tim. 5:8) Eupša o letetše gore bahlanka ba gagwe ba bote yena ka dipelo tša bona ka moka—e sego go bota lefase le le timelago la Sathane.—Baheb. 13:5.

14-16. Ba bangwe ba hotšwe bjang ke go boloka ‘leihlo le le lokilego’ le go dula ba etišitše dikgahlego tša Mmušo pele?

¹⁴ Ela hloko mohlala wa Richard le Ruth, bao ba nago le bana ba bararo. Richard o re: “Ke be ke nagana gore go na le selo se sengwe gape seo nka se direlago Jehofa. Ke be ke phela ke iketlile eupša ke ikwa eka ke fo ba ke nea Jehofa mašaledi. Ka morago ga go rapela ka taba ye le go bala ditshenyagalelo, nna le Ruth re ile ra dumelelana ka gore ke tla kgopela molaodi wa ka gore a mphokoletše mošomo gore ke šome ka matšatši a mane mo bekeng—gaešita le ge naga ya gabo rena e be e le mathateng a magolo kudu a maemo a boiphedišo. Kgopelo ya ka e ile ya amogelwa gomme ka thoma go itirela lenaneo le lefsa la kgwedi e tee.” Richard o ikwa bjang gona bjale?

¹⁵ O re: “Mogolo wo ke o hwetšago o tlase ka 20 lekgolong go feta wo ke bego ke o hwetša pele, eupša ga bjale ke na le matšatši a oketšegilego a 50 ka ngwaga ao ke a fetšago ke na le lapa la ka le go tlwaetša bana. Ke kgonne go dira gore nako yeo ke e fetšago ke le tšhemong e ipoeletše gabedi, dithuto tša ka di ipoeleditše gararo e bile ke kgona go ba le nako e ntši ya go etelela pele ka phuthegong. E bile ka ge ke na le nako e ntši ya go kgona go thuša bana, Ruth o kgona  go tšea bobulamadibogo bja go thuša nako le nako. Ke ikemišeditše go kgomarela lenaneo le ge feela go sa dutše go kgonega.”

¹⁶ Roy le Petina, bao ba sa dutšego ba dula le morwedi wa bona ka gae, ba ile ba kgona go fokotša nako ya mošomo wa bona wa boiphedišo gore ba kgone go tšea karolo bodireding ka nako e tletšego. Roy o re: “Ke šoma matšatši a mararo ka beke gomme Petina yena o šoma a mabedi. Le gona, re ile ra huduga ntlong e kgolo gomme ra ya go e nyenyane, yeo go lego bonolo go e hlokomela. Re be re bula madibogo pele re ka ba le morwa le morwedi gomme ra se ke ra lahlegelwa ke kganyogo ya go bula madibogo. Ka gona ge bana ba rena ba be ba godile, re ile ra boela tirelong ya nako e tletšego. Ga go na tšhelete yeo e ka lekanago le ditšhegofatšo tšeo re di hweditšego.”

Anke “Khutšo ya Modimo” e Šireletše Pelo ya Gago

17. Ka ge maemo a bophelo a sa tsepama, Mangwalo a go homoditše bjang?

¹⁷ Ditlalemeso ga di tsebje, ka ge ka moka ga rena re welwa ke “nako le ditiragalo tšeo di sa letelwago.” (Mmo. 9:11) Lega go le bjalo, go se tsebe dilo tšeo di tla diregago gosasa ga se gwa swanela go dira gore re dule re hlobaela, ka ge gantši seo se diragalela bao ba se nago tswalano ya kgauswi le Modimo. (Mat. 6:34) Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Le se ke la belaela ka selo, eupša dilong tšohle tsebišang Modimo dikgopelo tša lena ka thapelo le ka topo gotee le ka go leboga; ke moka khutšo ya Modimo yeo e fetago kwešišo yohle ya batho e tla diša dipelo tša lena le matla a lena a monagano.”—Bafil. 4:6, 7.

18, 19. Modimo o re homotša ka ditsela dife? Nea mohlala.

¹⁸ Bana babo rena le dikgaetšedi ba bantši bao ba lebeletšanago le maemo a thata ba iketlile e bile ba na le khutšo e tšwago go Jehofa. Kgaetšedi yo mongwe o re: “Ngaka ya go bua e lekile ka makga a mantši go nkgodiša gore ke dumele go tšhelwa madi. Selo sa mathomo se e se boletšego ke gore: ‘Ke dilo mang tše o mpotšago tšona tša gore wena ga o tšhelwe madi?’ Ka nako yeo le ka dinako tše dingwe, ke ile ka rapela Jehofa ka setu gomme ka aparelwa ke khutšo ya gagwe. Ke ile ka ikwa ke matlafetše kudu. Go sa šetšwe gore ke be ke na le madi a fokolago mmeleng, ke ile ka kgona go nea mabaka a kwagalago ao a theilwego Mangwalong mabapi le seo ke se emelago.”

¹⁹ Ka dinako tše dingwe Modimo a ka re thekga ka modumedigotee le rena yo a re homotšago goba ka dijo tša moya tše di tlago ka nako e swanetšego. Mohlomongwe o kile wa kwa ngwanabo rena goba kgaetšedi a re: “Ruri sehlogo se se nkgothaditše. Okare se be se ngwaletšwe nna!” Ee, go sa šetšwe gore maemo goba dinyakwa tša rena ke dife, Jehofa o tla bontšha gore o a re rata ge re mmota. Ge e le gabotse, re “dinku” tša gagwe gomme re bitšwa ka leina la gagwe.—Ps. 100:3; Joh. 10:16; Dit. 15:14, 17.

20. Ke ka baka la’ng bahlanka ba Jehofa ba tla šireletšega ge lefase la Sathane le fedišwa?

²⁰ “Letšatšing la kgalefo ya Jehofa” leo le batamelago ka lebelo, dilo ka moka tšeo lefase la Sathane le di botago di tla fedišwa. Gauta, silifera le dilo tše dingwe tše di lego bohlokwa di ka se re šireletše ka tsela le ge e le efe. (Tsef. 1:18; Die. 11:4) Setšhabelo sa rena feela e tla ba “Leswika [la rena] la mehleng ya neng le neng.” (Jes. 26:4) Ka gona, anke ga bjale re bontšheng gore re bota le go kwa Jehofa ka dipelo ka moka ka go sepela ditseleng tša gagwe tša go loka, ka go goelela molaetša wa gagwe wa Mmušo go sa šetšwe gore batho ga ba na taba le rena goba ba a re ganetša gomme re lahlele dipelaelo tša rena ka moka go yena. Ge re dutše re dira dilo tše, ruri re tla ‘dula re bolokegile re sa tšhoge go welwa ke masetlapelo.’—Die. 1:33.

[Mongwalo wa tlase]

Na o ka Hlalosa?

Re ka bota Modimo bjang

• ge re lekwa gore re dire bobe?

• ge batho ba se na taba le rena goba ba re ganetša?

• ge re na le dipelaelo?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 13]

Go kgomarela ditekanyetšo tša Modimo go tliša lethabo

[Seswantšho go letlakala 15]

“Jehofa ke Leswika la mehleng ya neng le neng”