O tla Gafa Eng Gore o Hwetše Bophelo bjo bo sa Felego?
O tla Gafa Eng Gore o Hwetše Bophelo bjo bo sa Felego?
“Motho a ka ananya moya wa gagwe ka go nea eng?”—MAT. 16:26.
1. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a gana kgalemelo ya Petro?
MOAPOSTOLA PETRO ga se a ka a kgolwa seo a bego a se kwa. Moetapele wa gagwe yo a rategago, Jesu Kriste, o be a bolela ‘ka go lebanya’ gore O be a le kgaufsi le go tlaišwa le go bolawa! Ge a araba, Petro—ka ntle le pelaelo ka maikemišetšo a mabotse—o ile a kgalemela Jesu, a re: “Ikwele bohloko Morena; O ka se feleletše ka tsela ye le gatee.” Jesu o ile a furalela Petro gomme a lebelela barutiwa ba bangwe. Mohlomongwe le bona ba be ba e-na le kgopolo ye yeo e fošagetšego! Ke moka a re go Petro: “Tloga go nna, Sathane! O tšhitišo go nna, gobane o nagana dikgopolo tša batho, eupša e sego tša Modimo.”—Mar. 8:32, 33; Mat. 16:21-23.
2. Jesu o hlalositše bjang dinyakwa tša go ba morutiwa wa kgonthe?
2 Mantšu a Jesu a latetšego a ka ba a ile a thuša Petro go bona lebaka leo le dirilego gore Jesu a gane kgalemelo ya gagwe. Jesu “a biletša lešaba go yena le barutiwa ba gagwe” gomme a re: “Ge e ba motho le ge e le ofe a nyaka go ntšhala morago, a a itatole gomme a tšee kota ya gagwe ya tlhokofatšo a ntatele ka go se kgaotše. Gobane mang le mang yo a nyakago go phološa moya wa gagwe o tla o loba; eupša mang le mang yo a lobago moya wa gagwe ka baka la-ka le ditaba tše dibotse o tla o phološa.” (Mar. 8:34, 35) Jesu mo o dirišitše lentšu “moya,” e le go šupa “bophelo.” Ge e le gabotse, ga se feela gore o be a le kgaufsi le go gafa bophelo bja gagwe eupša o be a bile a letetše gore bao ba mo latelago ba swanetše go ba ba ikemišeditšego go gafa maphelo a bona tirelong ya Modimo. Ge ba be ba ka dira bjalo, ba be ba tla amogela moputso o mogolo.—Bala Mateo 16:27.
3. (a) Jesu o ile a botšiša batheetši ba gagwe dipotšišo dife? (b) Potšišo ya Jesu ya bobedi e ka ba e ile ya gopotša batheetši ba gagwe eng?
3 Ka yona nako yeo, Jesu o ile a botšiša dipotšišo tše pedi tšeo di šišinyago kgopolo: “Go hola’ng gore motho a rue lefase ka moka gomme a lobe moya wa gagwe?” le e rego, “Ruri motho a ka ananya moya wa gagwe ka go nea eng?” (Mar. 8:36, 37) Karabo ya potšišo ya pele e tloga e le molaleng go batho. Motho ga a holege ge a rua lefase ka moka eupša a lahlegelwa ke bophelo bja gagwe, e lego moya wa gagwe. Dilo tšeo motho a nago le tšona di bohlokwa feela ge motho a phela gore a di diriše. Potšišo ya Jesu ya bobedi e rego: “Ruri motho a ka ananya moya wa gagwe ka go nea eng?” e ka ba e ile ya gopotša batheetši ba gagwe ka tatofatšo yeo Sathane a e dirilego mehleng ya Jobo e rego: “Motho tše a naxo natšô’ a ka di nthša tšohle xe a hlêkêlêla bophelô bya xaxwe.” (Jobo 2:4) Go batho ba bangwe bao ba sa rapelego Jehofa, mantšu a Sathane e ka ba therešo. Ba bangwe ba ka dira selo se sengwe le se sengwe, ba tshela molao le ge e le ofe wa motheo, e le gore ba dule ba phela. Lega go le bjalo, Bakriste ba bona dilo ka leihlo le le fapanego.
4. Ke ka baka la’ng potšišo ya Jesu e kwagala e le e tseneletšego go Bakriste?
4 Re a tseba gore Jesu o be a se a tla lefaseng go dira gore re phele gabotse mmeleng, go re fa mahumo le bophelo bjo bolelele. O be a tletše go tlo bula sebaka sa go phela ka mo go sa felego lefaseng le lefsa, gomme kholofelo yeo ya go phela bophelo bjoo re e tšeela godimo. (Joh. 3:16) Mokriste a ka ba a kwešiša gore potšišo ya mathomo ya Jesu e ka be e-ra gore, “Motho o holega bjang ge a ka rua lefase ka moka gomme a lahlegelwa ke kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego?” Karabo ke gore, a ka se holege le ganyenyane. (1 Joh. 2:15-17) Go re thuša go araba potšišo ya bobedi ya Jesu, re ka ipotšiša gore, ‘Ke ikemišeditše go ikgafa gakaaka’ng gona bjale e le gore ke kgonthišetše gore kholofelo ya-ka ya go phela lefaseng le lefsa e a phethega?’ Karabo ya rena potšišong yeo, ka ge e bonwa tseleng yeo re phelago ka yona, e utolla matla a kholofelo yeo ka dipelong tša rena.—Bapiša le Johane 12:25.
5. Re ka hwetša mpho ya bophelo bjo bo sa felego bjang?
5 Go ba gona, Jesu o be a sa bolele gore bophelo bjo bo sa felego ke moputso. Bophelo—gaešita le bophelo bja rena bjo bokopana tshepedišong ye ya dilo—ke mpho. Re ka se ke ra bo reka goba ra dira selo le ge e le sefe gore re swanelege go bo hwetša. Tsela feela yeo re ka hwetšago mpho ya bophelo bjo bo sa felego ke ka go “dumela go Kriste” le go Jehofa, “moputsi wa bao ba mo tsomago ka phišego.” (Bagal. 2:16; Baheb. 11:6) Lega go le bjalo, tumelo e swanetše go bontšhwa ka ditiro, ka ge “tumelo ka ntle le mediro e hwile.” (Jak. 2:26) Ka baka leo, ge re naganišiša ka potšišo ya Jesu, re tla dira gabotse go hlahloba gore re ikemišeditše go gafa go gontši tshepedišong ye ya dilo le gore re ikemišeditše go dira’ng tirelong ya Jehofa go bontšha gore tumelo ya rena e a phela e le ka kgonthe.
“Kriste ga se a ka a Ikgahliša”
6. Jesu o be a etiša’ng pele?
6 Go e na le go lebelela dilong tšeo lefase la mehleng ya gagwe le bego le e-na le tšona, Jesu o ile a šetša dilo tše bohlokwa gomme a gana teko ya go hwetša dilo tše di bonagalago. Bophelo bja gagwe e be e le bja boikgafo le bja go kwa Modimo. Go e na le gore a ikgahliše, o boletše gore: ‘Ka mehla ke dira dilo tše di kgahlišago Modimo.’ (Joh. 8:29) Jesu o fihlile bokgoleng bofe e le gore a kgahliše Modimo?
7, 8. (a) Jesu o dirile boikgafo bofe, gomme o ile a putswa bjang? (b) Re swanetše go ipotšiša potšišo efe?
7 Ka nako e nngwe, Jesu o ile a botša balatedi ba gagwe gore: ‘Morwa wa motho ga se a tlela go direlwa, eupša o tletše go direla le go nea moya wa gagwe gore e be topollo bakeng sa ba bantši.’ (Mat. 20:28) Pejana, ge Jesu a be a thoma go lemoša balatedi ba gagwe gore kgaufsinyane o be a tlo “nea moya wa gagwe,” Petro o ile a mo kgothaletša gore a ikwele bohloko. Lega go le bjalo, Jesu o ile a ema a tiile. O ile a gafa moya wa gagwe, e lego bophelo bja gagwe bjo bo phethagetšego, bakeng sa batho. Ka baka la go phela gagwe ka tsela e se nago boithati, bokamoso bja Jesu bo ile bja bolokega. O ile tsošwa gomme ‘a phagamišetšwa ka letsogong le letona la Modimo.’ (Dit. 2:32, 33) Ka baka leo, e bile mohlala o mobotse go rena.
8 Moapostola Paulo o eleditše Bakriste ba Roma gore ba se ke ba “ikgahliša ka noši” gomme a ba gopotša gore “le Kriste ga se a ka a ikgahliša.” (Baroma 15:1-3) Ka gona, re ikemišeditše go diriša keletšo ya moapostola go fihla bokgoleng bofe gomme re ikgafe e le ge re ekiša Kriste?
Jehofa o Kganyoga Gore re mo Nee tše Kaone-kaone
9. Ge Mokriste a neela bophelo bja gagwe go Jehofa, ge e le gabotse o dira’ng?
9 Isiraeleng ya bogologolo, Molao wa Moše o be o bolela gore makgoba a Baheberu a be a swanetše go lokollwa ka ngwaga wa bošupa wa bokgoba bja ona goba ka ngwaga wa Mogobo. Lega go le bjalo, a be a ka dira phetho e nngwe. Ge lekgoba le be le rata mong wa lona, le be le ka kgetha go dula e le lekgoba la mong wa lona bophelo bja lona ka moka. (Bala Doiteronomio 15:12, 16, 17.) Re dira kgetho e swanago ge re neela maphelo a rena go Modimo. Re kgetha go dira thato ya Modimo ka go rata, e sego go latela ditshekamelo tša rena. Ka go dira bjalo, re bontšha gore re rata Jehofa ka mo go tseneletšego le gore re kganyoga go mo hlankela go ya go ile.
10. Ke ka tsela efe re lego ba Modimo, gomme taba yeo e swanetše go kgoma menagano le ditiro tša rena bjang?
10 Ge e ba ga bjale o ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa, o tšea karolo go boleleng ditaba tše dibotse, e bile o e-ba gona dibokeng tša Bokriste, gona re a go reta. Re holofela gore kgaufsinyane o tla ikwa o tutueletšega go ineela go Jehofa gomme wa botšiša potšišo yeo Moethopia a e botšišitšego Filipi, e rego: “Ke’ng seo se nthibelago go kolobetšwa?” (Dit. 8:35, 36) Tswalano ya gago le Modimo e tla swana le ya Bakriste bao Paulo a ilego a ba ngwalela a re: “Ga le ba lena, gobane le rekilwe ka theko.” (1 Bakor. 6:19, 20) Go sa šetšwe gore kholofelo ya rena ke ya go phela legodimong goba lefaseng, ge e ba re ineetše go Jehofa, ke Mong wa rena. Ka gona, go bohlokwa gakaakang go fenya dikganyogo tša boithati le go “tlogela go ba bahlanka ba batho”! (1 Bakor. 7:23) Ruri ke tokelo go ba mohlanka yo a botegago yo Jehofa a ka mo dirišago ka mo a nyakago ka gona!
11. Bakriste ba kgothaletšwa go neela sehlabelo sefe, gomme seo ge e le gabotse se bolela’ng, bjalo ka ge se bontšhwa ke dihlabelo tša Molaong wa Moše?
11 Paulo o eleditše badumedi-gotee le yena gore: “Le neele mebele ya lena e le sehlabelo se se phelago, se sekgethwa, se se amogelegago go Modimo, tirelo e kgethwa ka matla a lena a tlhaologanyo.” (Baroma 12:1) Mantšu ao a ka ba a gopoditše Bakriste ba Bajuda ka dihlabelo tšeo e bego e le karolo ya borapedi bja bona pele ga ge ba fetoga balatedi ba Jesu. Ba swanetše go ba ba be ba tseba gore Molaong wa Moše, diphoofolo tšeo di bego di neelwa aletareng ya Jehofa e be e swanetše go ba tše kaone-kaone. Tša go nyatšega di be di sa amogelwe. (Mal. 1:8, 13) Go sa dutše go le bjalo le ka rena ge re neela mebele ya rena e le “sehlabelo se se phelago.” Re nea Jehofa tše kaone-kaone, e sego tše di šalago ge re kgotsofaditše kganyogo ya rena ya motho ka noši. Ge re ineela go Modimo, re mo nea “meoya” ya rena, e lego maphelo a rena—go akaretša matla a rena, dithoto tša rena le bokgoni bja rena. (Bakol. 3:23) Seo se bolela’ng bophelong bja kgonthe?
Diriša Nako ya Gago ka Bohlale
12, 13. Ke tsela efe yeo ka yona re ka neago Jehofa tše kaone-kaone?
12 Tsela e nngwe ya go nea Jehofa se sekaone-kaone ke ka go diriša nako ya rena ka bohlale. (Bala Baefeso 5:15, 16.) Seo se nyaka boitshwaro. Tutuetšo ya lefase gotee le go se phethagale ga leabela di re šušumeletša go diriša nako bakeng sa go ithabiša goba go ikhola. Ke therešo gore “tšohle di na le mohla wa tšôna,” go akaretša le nako ya go iketla le ya mošomo wa boiphedišo wo o re kgontšhago go phetha boikarabelo bja rena bja Bokriste. (Mmo. 3:1) Lega go le bjalo, Mokriste yo a ineetšego o swanetše go dula a leka-lekane gomme a diriše nako ya gagwe gabotse.
13 Ge Paulo a be a etetše Athene, o ile a lemoga gore “Baathene ka moka le batho ba šele bao ba diiletšego moo ba be ba fetša nako ya bona ba sa dire selo ge e se go laodiša se sengwe goba go theetša selo se sengwe se sefsa.” (Dit. 17:21) Lehono, ba bantši ba senya nako ya bona ka tsela e swanago. Dilo tša mehleng ya lehono tšeo di ka re šitišago di akaretša go bogela thelebišene, go bapala dipapadi tša bidio le go fetleka Inthanete. Dilo tšeo di ka re šitišago di a oketšega gomme di ka dira gore re senye nako ya rena. Ge e ba re ineela go tšona, re ka hlokomologa dinyakwa tša rena tša moya. Re ka ba ra thoma go bona re swaregile kudu go ka hlokomela “dilo tše bohlokwa kudu”—dilo tšeo di sepedišanago le go hlankela Jehofa.—Bafil. 1:9, 10.
14. Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go di hlahloba ka mo go tseneletšego?
14 Ka gona, ka ge o le mohlanka yo a ineetšego wa Jehofa, ipotšiše gore, ‘Na lenaneo la-ka la letšatši le na le nako ya go bala Beibele, go naganišiša le go rapela?’ (Ps. 77:12; 119:97; 1 Bathes. 5:17) ‘Na ke beela nako ka thoko bakeng sa go lokišetša diboka tša Bokriste? Na ke kgothatša ba bangwe ka go nea dikarabo dibokeng?’ (Ps. 122:1; Baheb. 2:12) Lentšu la Modimo le bolela gore Paulo le Baranaba ba ile “ba fetša nako e ntši ba bolela ka sebete ka matla a Jehofa.” (Dit. 14:3) Na o ka lokiša maemo a gago e le gore o fetše nako e oketšegilego, gaešita le “nako e ntši,” modirong wa boboledi, mohlomongwe o hlankela bjalo ka mmulamadibogo?—Bala Baheberu 13:15.
15. Bagolo ba diriša bjang nako ya bona ka bohlale?
15 Ge moapostola Paulo le Baranaba ba be ba etetše phuthego ya Bokriste ya Antiokia, ba ile “ba fetša nako e telele le barutiwa” e le gore ba ba kgothatše. (Dit. 14:28) Bagolo ba lerato lehono le bona ba diriša nako ya bona go matlafatša ba bangwe. Go tlaleletša bodireding bja bona bja tšhemo, bagolo ba šoma ka matla go diša mohlape, go tsoma dinku tše di timetšego, go thuša ba babjago le go hlokomela dikabelo tše dingwe ka phuthegong. Ge e ba o le ngwanabo rena yo a kolobeditšwego, na maemo a gago a go dumelela gore o katanele go fihlelela ditokelo tše tša tirelo?
16. Ke ka ditsela dife re ka ‘dirago botse re bo direla bao ba tswalanego le rena tumelong’?
16 Ba bantši ba hweditše lethabo ge ba be ba thuša bao ba lahlegetšwego ka baka la dikotsi tšeo di bakilwego ke batho goba tša tlhago. Ka mohlala, kgaetšedi yo mongwe yo a lego nywageng ya bo-60 yo a hlankelago Bethele o sepetše maeto a matelele ga mmalwa a e-ya go ithapa bjalo ka mošomi wa tša tlhakodišo. Ke ka baka la’ng a be a diriša nako ya gagwe ya go ikhutša ka tsela yeo? O re: “Gaešita le ge ke se na bokgoni bjo itšego, e bile tokelo go dira seo se bego se nyakega. Ke ile ka kgothatšwa kudu ke go bona tumelo e tiilego ya bana babo rena le dikgaetšedi bao ba lahlegetšwego ke dithoto.” Go feta moo, ba dikete lefaseng ka bophara ba thuša go aga Diholo tša Mmušo le tša Kopano. Ge re tšea karolo medirong e bjalo ka ntle le boithati re ‘dira botse re bo direla bao ba tswalanego le rena tumelong.’—Bagal. 6:10.
“Ke na le Lena Matšatši ka Moka”
17. Ke’ng seo wena o ka se gafago e le gore o hwetše bophelo bjo bo sa felego?
17 Batho bao ba arogilego go Modimo ba kgaufsi le go fedišwa. Ga re tsebe gore seo se tla direga neng. Lega go le bjalo, re tseba gore “nako e šetšego ke e nyenyane” le gore “boemo bja lefase le bo a fetoga.” (Bala 1 Bakorinthe 7:29-31.) Seo se dira gore potšišo ya Jesu e kwagale gabotse, ge e re: “Ruri motho a ka ananya moya wa gagwe ka go nea eng?” Re tla dira boikgafo le ge e le bofe bjoo Jehofa a bo nyakago go rena e le gore re hwetše ‘bophelo bja kgonthe.’ (1 Tim. 6:19) Ee, go bohlokwa kudu go kwa keletšo ya Jesu ya gore re ‘mo latele ka go se kgaotše’ le go “tsoma mmušo pele.”—Mat. 6:31-33; 24:13.
18. Re ka ba le kgodišego efe, gona ka baka la’ng?
18 Ke therešo gore go latela Jesu ga se ka mehla go lego bonolo, e bile ka go dumelelana le temošo ya Jesu go dira bjalo go dirile gore ba bangwe ba lahlegelwe ke maphelo a bona tshepedišong ye ya dilo. Go sa šetšwe seo, ka go swana le Jesu, re efoga teko ya go ‘ikwela bohloko.’ Re na le tumelo mantšung a kgonthišetšo ao Jesu a a boditšego balatedi ba gagwe ba tloditšwego ba lekgolong la pele la nywaga, a rego: “Ke na le lena matšatši ka moka go fihla bofelong bja tshepedišo ya dilo.” (Mat. 28:20) Ka gona, a re dirišeng nako ya rena le bokgoni bja rena ka botlalo ka mo go ka kgonegago tirelong e kgethwa. Ge re dira bjalo, re bontšha gore re kgodišegile gore Jehofa o tla re šireletša nakong ya masetlapelo a magolo goba go re tsošetša lefaseng le lefsa. (Baheb. 6:10) Ka baka leo, re tla ba re bontšhitše gore re tšeela mpho ya bophelo godimo gakaaka’ng.
Dikarabo tša Gago ke Dife?
• Jesu o bontšhitše bjang boikemišetšo bja go hlankela Modimo le batho?
• Ke ka baka la’ng motho a swanetše go itatola, gomme a ka dira seo bjang?
• Isiraeleng ya bogologolo, ke dihlabelo tša mohuta mang tšeo di bego di amogelwa ke Jehofa, gomme seo se re hlahla bjang lehono?
• Ke ka ditsela dife re ka dirišago nako ya rena ka bohlale?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Diswantšho go letlakala 26]
Jesu ka mehla o be a dira dilo tšeo di kgahlago Modimo
[Diswantšho go letlakala 28]
Baisiraele ba nago le tebogo ba ile ba neela ka tše kaone-kaone bakeng sa go thekga borapedi bja therešo
[Diswantšho go letlakala 29]
Re kgahliša Modimo ka go diriša nako ya rena ka tsela e bohlale