Na o a Gopola?

Na o thabetše go bala ditokollo tša morago bjale tša Morokami? Ge e ba go le bjalo, bona ge e ba o ka kgona go araba dipotšišo tše di latelago:

• Balepi ba dinaledi ba tlile neng go tla go bona Jesu?

Phetolelo e nngwe ya Beibele e re: “Ba bohlale ba bohlabela ga se ba etela Jesu legopong bošegong bjoo a belegwego ka bjona go etša ge badiši ba dirile. Ba tlile ka morago ga dikgwedi tše dintši.” Ka nako yeo Jesu e be e le “ngwana yo monyenyane” gomme a dula ka ntlong. (Mat. 2:7-11) Ge nkabe Jesu a ile a fiwa gauta le dimpho tše dingwe tše bohlokwa bošegong bjoo a belegwego ka bjona, na Maria nkabe a ile a neela maebakgorwana a mabedi feela tempeleng matšatšing a 40 ka morago?—1/1, letlakala 31.

• Batho ba bantši ba ka dira’ng gore maphelo a bona a be le morero kudu?

Motho a ka ipotšiša gore, ‘Na nka beakanya maemo a-ka gomme ka nolofatša tsela yeo ke phelago ka yona?’ Amy o dirile bjalo. O be a e-na le sa gagwe eupša a se a thaba. O ile a lemoga gore o nyakile a arošwa tumelong ka go phegelela mošomo wa bophelo ka moka lefaseng le. Ka baka leo, o ile a dira phetho ya go etiša dikgahlego tša Mmušo pele gomme a kgona go bula madibogo ka nakwana. Amy o re, “Ga bjale ke na le maikwelo a kgotsofalo ao le ka mohla ke sa kago ka ba le ona” ge ke be ke phegelela dipakane tša lefase.—1/15, letlakala 19.

• Ke’ng seo se ka thušago bo-mma ba bangwe go hwetša kgotsofalo?

Bo-mma ba bantši ba a šoma. Ba bangwe ba dira se bakeng sa go hlokomela dinyakwa tša motheo tša lapa, gomme ba bangwe, ba šoma e le gore ba ikemele ka tša ditšhelete goba ba ithekele dilo tša matsaka. Ba bangwe gape ba dira bjalo ka gobane ba thabela mešomo ya bona. Bo-mma ba Bakriste ba kgatha tema e bohlokwa ka gae—kudu-kudu nakong ya ge ngwana e sa le yo monyenyane. Ba bangwe ba kgetha go fokotša nako yeo ba e fetšago mošomong wa boiphedišo goba go o tlogela bakeng sa go nea lapa tlhokomelo e oketšegilego, gomme seo se tliša kgotsofalo e kgolo.—2/1, matlakala 28-31.

• Jesu o be a bolela ka “moloko” ofe mantšung a gagwe ao a begilwego go Mateo 24:34?

Gantši Jesu o be a diriša lentšu “moloko” ka tsela e sa kgahlišego ge a be a bolela le batho ba kgopo goba ka bona. Eupša ga se a ka a dira bjalo boemong bjo ge a be a bolela le barutiwa ba gagwe, bao kgaufsinyane ba bego ba tla tlotšwa ka moya o mokgethwa. E be e le bona bao ba bego ba tla kgona go fihlelela diphetho tše itšego tšeo di boletšwego go Mateo 24:32, 33. Ka gona go bonagala Jesu a be a šupa go balatedi ba gagwe ba tloditšwego, tirišong ya mantšu a gagwe ya lekgolong la pele la nywaga le ya mehleng yeno.—2/15, matlakala 23-24.

• Go ya ka Bagalatia 3:24, ke bjang Molao e bego e le moetetši?

Ka tlwaelo moetetši wa bogologolo e be e le lekgoba leo le botwago leo le kgonthišetšago gore ngwana o šireletšegile le gore o phethagatša dikganyogo tša tatagwe. Ka tsela e swanago, Molao o be o šireletša Bajuda ditutuetšong tše mpe, tše bjalo ka go nyalana le baheitene. Eupša ka go swana le moetetši wa ngwana, Molao e be e le wa nakwana, o be o tla ba gona go fihlela Kriste a e-tla.—3/1, matlakala 18-21.

• Ka go dumelelana le Jakobo 3:17, re swanetše go bontšha dika tša mohuta mang?

Ka ge re le ba sekilego, re swanetše go gana dilo tše mpe gatee-tee. (Gen. 39:7-9) Gape re swanetše go ba badira-khutšo, go phema go ba bogale goba ditiro tšeo di ka šitišago khutšo. Ka gona yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go ipotšiša gore: ‘Na ke tsebja ke le modira-khutšo goba mosenya-khutšo? Na gantši ke ba le diphapano le ba bangwe? Na ke kgopišega ka pela, goba na gantši ke kgopiša ba bangwe? Goba na ke ikemišeditše go lebalela le go se akgofele go phegelela gore dilo di dirwe ka tsela ya-ka?’—3/15, matlakala 24-25.

• Ke ka baka la’ng Jesu a ile a fodiša monna wa sefofu ganyenyane-ganyenyane? (Mar. 8:22-26)

Beibele ga e nee tlhaloso e lebanyago. Lega go le bjalo, go a kgonega gore boemong bjo, ge Jesu a be a fodiša monna wa sefofu ganyenyane-ganyenyane, o be a mo nea nako ya go tlwaelana le boemo bjo bofsa bja go kgona go bona. Se e ka ba e be e le go bontšha ga Jesu go tshwenyega ka tsela e lerato ka monna wa sefofu.—4/1, letlakala 30.