O tla Thušwa Ke’ng Gore o Kwešiše Beibele?
O tla Thušwa Ke’ng Gore o Kwešiše Beibele?
“O UTETŠE ba bohlale le ba tlhaologanyo dilo tše ka kelohloko gomme wa di utollela bana.” (Luka 10:21) Mantšu a ao Jesu a bego a a botša Tatagwe wa legodimong a bontšha gore re swanetše go ba le pono e nepagetšego gore re kwešiše Beibele. Bohlale bja Jehofa bo utollwa ke tsela yeo a re neilego puku yeo e ka kwešišwago gabotse ke feela batho bao ba ikokobeditšego le bao ba ratago go rutwa.
Go bontši bja rena boikokobetšo ga bo itlele feela. Ka moka ga rena re abetše tshekamelo ya go ikgogomoša. Go oketša moo, re phela “mehleng ya bofelo,” gare ga batho bao e lego “baithati, . . . ba hlogo-thata, ba tletšego boikgantšho.” (2 Timotheo 3:1-4) Tše ke ditshekamelo tšeo di re paledišago go kwešiša Lentšu la Modimo. Ka manyami, go fihla bokgoleng bjo itšego re tutuetšwa kudu ke batho bao re phelago le bona. Ka gona, o ka hwetša bjang boemo bjo bo nyakegago bja kgopolo e le gore o kgone go kwešiša Beibele?
Go Beakanya Pelo le Monagano
Esera, moetapele wa bogologolo wa batho ba Modimo, o ile a “[beakanya] pelo ya xaxwe . . . xo hlwa è nyaka molaô wa Morêna.” (Esera 7:10) Na go na le tsela yeo ka yona re ka beakanyago dipelo tša rena? Ee. Re ka thoma ka go ba le pono e nepagetšego ka Mangwalo. Ge a ngwalela Bakriste-gotee le yena, moapostola Paulo o itše: “Eitše ge le amogela lentšu la Modimo, leo le le kwelego go tšwa go rena, la le amogela, e sego e le lentšu la batho, eupša kamoo ruri le lego ka gona, e le lentšu la Modimo.” (1 Bathesalonika 2:13) Le ge go ile gwa dirišwa batho go ngwala Beibele, seo ba bego ba se ngwala se be se e-tšwa go Jehofa. Go lemoga taba ye ya bohlokwa go tla re dira gore re dumele seo re se balago.—2 Timotheo 3:16.
Thapelo ke tsela e nngwe ya go beakanya dipelo tša rena. Ka ge Beibele e buduletšwe ka moya o mokgethwa, re ka kwešiša molaetša wa yona kudu ge re thušwa ke moya woo o mokgethwa. Re swanetše go rapelela thušo ya ona. Ela hloko kamoo se se bego se tshwenya mopsalme yo a ngwadilego gore: “Nthlalefišê, ke latêlê melaô ya xaxo, ke e hlôkômêlê ka pelo ka moka.” (Psalme 119:34) Ga se ra swanela go rapelela feela go ba le monagano wa go kwešiša seo re se balago eupša gape go ba le pelo e kwago yeo e tla re thušago go se amogela. E le gore re kwešiše Beibele, re swanetše go dumela seo e lego therešo.
Ge o dutše o beakanya gore o be le monagano o nepagetšego, ela hloko seo go tseba Beibele go ka go direlago sona. Re na le mabaka a mantši a kwagalago a go bala Lentšu la Modimo, eupša lebaka le le kwagalago kudu ke gore e re Jakobo 4:8) Ge re dutše re bala ka tsela yeo Jehofa a arabelago ka yona maemong a go fapana, kamoo a thabelago bao ba mo ratago le kamoo a swarago bao ba mo tlogelago, re lemoga gore ke motho wa mohuta ofe. Morero wa rena o mogolo wa go bala Beibele, ka mehla e swanetše go ba wa gore re tsebe Modimo gakaone le go matlafatša tswalano ya rena le yena.
thuša go batamela kgaufsi le Modimo. (Mapheko ao a Šitišago go ba le Pono e Nepagetšego
Re ka šitišwa ke’ng gore re kwešiše Lentšu la Modimo? Lepheko le lengwe ke go bota batho ka tsela e fošagetšego. Ka mohlala, o ka amogela ditumelo le dikgopolo tša batho ba itšego bao ba tšeelwago godimo. Lega go le bjalo, go thwe’ng ge e ba batho bao ba sa hlomphe goba go tšeela therešo ya Lentšu la Modimo godimo gakaalo? Maemong a bjalo, go kwešiša seo Beibele e se rutago go ka ba thata. Ka gona, Beibele e re kgothaletša gore re naganišiše ka mo go tseneletšego ka seo re se rutilwego.—1 Bathesalonika 5:21.
Maria mmago Jesu o ile a lebeletšana le bothata bjo bo swanago. O be a rutilwe gore a hlomphe melao ya Sejuda. O be a latela Molao wa Moše ka kelohloko le gona ga go pelaelo gore o be a e-ya sinagogeng nako le nako. Ka morago o ile a lemoga gore borapedi bjo batswadi ba gagwe ba mo rutilego bjona bo be bo se sa amogelwa ke Modimo. Ka baka leo, Maria o ile a dumela dithuto tša Jesu gomme a ba gare ga ditho tša pele tša phuthego ya Bokriste. (Ditiro 1:13, 14) Se e be e se go nyatša batswadi ba gagwe goba setšo sa bona; go e na le moo, o be a bontšha go rata Modimo. Ge e ba le rena re nyaka go holwa ke Beibele go swana le Maria, re swanetše go bota Modimo go feta go bota motho le ge e le ofe.
Ka manyami, batho ba bantši ba tšeela therešo ya Beibele fase. Ba bangwe ba kgotsofatšwa ke go latela madumedi a setšo ao a theilwego maakeng. Ba bangwe ka dipolelo tša bona le ka ditsela tša bona tša bophelo ba bontšha gore ga ba re selo ka therešo. Ka mo go swanetšego, go amogela therešo ya Beibele go nyaka boikgafo: Go ka go lweša le bagwera, baagišani, bašomi-gotee gaešita le ditho tša lapa. (Johane 17:14) Lega go le bjalo, monna yo bohlale o ngwadile gore: “Rua therešô, O se kê wa e rekiša; rua bohlale, le thutô, le thlaoloxanyô.” (Diema 23:23) Ge o tšeela therešo godimo, Jehofa o tla go thuša gore o kwešiše Beibele.
Le gona, lepheko le lengwe leo le šitišago go kwešiša Beibele ke go se nyake go latela seo e se bolelago. Jesu o boditše baapostola ba gagwe gore: “Lena le filwe go kwešiša diphiri tše kgethwa tša mmušo wa magodimo, eupša batho bao ga se ba go fiwa. Gobane dipelo tša batho ba di retetše, ba kwele ka ditsebe tša bona ba se arabele.” (Mateo 13:11, 15) Batho ba bantši bao Jesu a boletšego le bona ba be ba sa arabele le gona ba se ba ikemišetša go fetoga. Ba fapana gakakaang le mmapatši wa mosepedi yo Jesu a boletšego ka yena seswantšhong! Ge a sena go hwetša perela ya theko e kgolo, mmapatši o ile a tloga ka bjako a rekiša dilo ka moka tšeo a bego a e-na le tšona gore a e reke. Go kwešiša therešo ya Beibele go swanetše go ba bohlokwa ka tsela e swanago le go rena.—Mateo 13:45, 46.
Bothata bja go se Nyake go Rutwa
Bothata bjo bogolo bja go kwešiša Beibele ke go se nyake go rutwa. Motho a ka hwetša go le thata go amogela dikgopolo tše difsa go tšwa go motho yo a bonalago a nyatšega. Lega go le bjalo, baapostola ba Jesu Kriste e be e le banna “ba sa rutegago le ba tlwaelegilego.” (Ditiro 4:13) Ge a hlalosa lebaka, Paulo o ngwadile gore: “Gobane le bona go le bitša ga gagwe, bana bešo, gore ga se ba bantši ba bohlale ka tsela ya nama bao ba biditšwego, ga se ba bantši ba matla, ga se ba bantši ba go tswalelwa bogošing; eupša Modimo o kgethile dilo tša bošilo tša lefase, gore a leše batho ba bohlale dihlong.” (1 Bakorinthe 1:26, 27) Ge o bona gore ga o kgone go ikokobetša ge o rutwa ke motho wa go nyatšega, gopola gore motho yoo o fo ba a dirišwa ke Modimo go go ruta. Ke tokelo efe yeo e ka fetago ya go rutwa ke Jehofa, “Mohlahli wa lena yo Mogolo”?—Jesaya 30:20, NW; 54:13.
Molaodi wa madira a Siria e lego Naamane ke yo mongwe wa bao ba ilego ba hwetša go le thata 2 Dikxoši 5:9-14) Re lebeletšana le bothata bjo bo swanago ge re bala Beibele. Re ka lemoga gore e le gore re fodišwe moyeng goba boitshwarong, re swanetše go latela tsela e mpsha ya bophelo. Na re tla ba le boikokobetšo bja go dumelela motho yo mongwe a re ruta seo re swanetšego go se dira? Beibele e tla kwešišwa feela ke bao ba ratago go rutwa.
go amogela taelo e tšwago go motho wa go nyatšega. Ka ge a be a nyaka go fodišwa lephera, o ile a ya go moporofeta wa Jehofa e lego Elisa. Eupša taelo ya go mo fodiša e tšwago go Modimo e fetišeditšwe go yena ka mohlanka. Tsela yeo molaetša o ilego wa fetišwa ka yona gotee le seo a bego a swanetše go se dira di ile tša tshwenya Naamane kudu moo mathomong a ilego a gana go kwa lentšu la moporofeta wa Modimo. Ka morago Naamane o ile a fetoša mogopolo wa gagwe gomme a fodišwa. (Kgopolo e botse e ile ya bontšhwa ke letona la mmušo wa Ethiopia wa kgošigadi Kandase. Le be le boela Afrika ka karikana ya lona ge morutiwa Filipi a kitima go bapa le yona a thoma go boledišana le lona. Filipi o ile a botšiša letona ge e ba le kwešiša seo le bego le se bala. Letona le ile la araba ka boikokobetšo gore: “Ruri, nka kgona bjang go dira bjalo ka ntle le gore motho yo mongwe a ntlhahle?” Ge le kwešišitše Lentšu la Modimo le ile la kolobetšwa. Ka morago le ile la “sepela [le] thabile.”—Ditiro 8:27-39.
Dihlatse tša Jehofa ka kakaretšo ke batho ba go no swana le ba bangwe. Beke e nngwe le e nngwe di swara dithuto tša Beibele magaeng a batho ba fetago dimilione tše tshela. Ka ge Beibele e ruta tsela e kaone kudu ya go phela, e hlalosa kholofelo e nnoši e kgonthišeditšwego ya batho e bile e bontšha kamoo ba ka tsebago Modimo, batho ba dimilione ba hweditše go ithuta Beibele le go kwešiša seo e se bolelago go ba thabiša kudu. Ke lethabo leo o ka bago le lona.
[Seswantšho go letlakala 7]
Naamane o ile a thatafalelwa ke go amogela ditaelo tše di tšwago go mohlanka wa go nyatšega
[Seswantšho go letlakala 7]
Go kwešiša Beibele go a re thabiša