Go Fihlelela Dinyakwa tša Kolobetšo ya Bokriste
Go Fihlelela Dinyakwa tša Kolobetšo ya Bokriste
“Ke’ng seo se nthibelago go kolobetšwa?”—DITIRO 8:36.
1, 2. Filipi o ile a thoma poledišano bjang le mohlankedi wa Ethiopia, le gona ke’ng se se bontšhago gore monna yo o be a rata dilo tša moya?
N GWAGA o tee goba e mebedi ka morago ga lehu la Jesu, mohlankedi yo mongwe wa mmušo o be a le leetong ka borwa bja tsela go tloga Jerusalema go ya Gatsa. O sa dutše a swanetše ke go sepela leeto le le lapišago la mohlomongwe dikhilomithara tše 1 500 ka karikana. Monna yo yo mafolofolo o sepetše leeto ka moka la go tloga Ethiopia go ya Jerusalema bakeng sa go rapela Jehofa. Leetong le letelele la go boela morago, o be a diriša nako ya gagwe ka bohlale ka go bala Lentšu la Modimo—seo e be e le bohlatse bja tumelo ya monna yo. Jehofa o ile a lemoga monna yo yo a nago le boikemišetšo bjo bobotse, gomme O ile a hlahla morutiwa Filipi a diriša morongwa gore a boledišane le yena.—Ditiro 8:26-28.
2 Filipi o ile a hwetša go le bonolo go thoma poledišano, ka ge mohlankedi yo wa mo-Ethiopia a be a bala ka go hlaboša, bjalo ka ge e be e le mokgwa mehleng yeo. Ka baka leo, Filipi o ile a kgona go kwa gore o be a bala mangwalo a go phuthwa a Jesaya. Potšišo e tee feela yeo Filipi a ilego a e botšiša mo-Ethiopia yo e ile ya tsoša kgahlego: “Na ruri tše o di balago o a di tseba?” Se se ile sa dira gore go be le poledišano mabapi le Jesaya 53:7, 8. Ka morago ga moo, Filipi o ile “a mmotša ditaba tše dibotse ka Jesu.”—Ditiro 8:29-35.
3, 4. (a) Ke ka baka la’ng Filipi a ile a kolobetša mo-Ethiopia ka ntle le go senya nako? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re tlago go di ahla-ahla ga bjale?
3 Ka nakwana feela, mo-Ethiopia o ile a kwešiša karolo ya Jesu morerong wa Modimo, gotee le senyakwa sa gore e be morutiwa yo a kolobeditšwego wa Kriste. Ge a bona bodiba bja meetse, o ile a botšiša Filipi gore: “Ke’ng seo se nthibelago go kolobetšwa?” Ke therešo gore maemo a e be e Ditiro 8:36-39.
le a moswana-noši. Yo e be e le monna wa tumelo yo a bego a šetše a rapetše Modimo e le mosokologi wa Mojuda. Ge sebaka se se be se ka mo feta, mohlomongwe go be go tla feta nako e telele pele ga ge a ka kolobetšwa. Sa bohlokwa kudu ke gore monna yo o be a kwešiša seo Modimo a bego a se nyaka go yena, gomme o be a nyaka go arabela ka pelo ka moka. Filipi ka lethabo o ile a amogela kgopelo ya gagwe, gomme ka morago ga go kolobetšwa, mo-Ethiopia yo “a sepela a thabile.” Ka ntle le pelaelo, e bile mogoeledi yo mafolofolo wa ditaba tše dibotse nageng ya gabo.—4 Gaešita le ge boineelo le kolobetšo e le megato e sa swanelago go tšeelwa fase goba go dirwa ka lepotla-potla, mohlala wa mohlankedi wa mo-Ethiopia o bontšha gore go kile gwa ba le ditiragalo tšeo go tšona batho ba ilego ba kolobetšwa kapejana ka morago ga go kwa therešo ya Lentšu la Modimo. * Ka gona, ke mo go swanetšego go ela hloko dipotšišo tše di latelago: Go swanetše go dirwa ditokišetšo tša mohuta ofe pele ga kolobetšo? Taba ya gore motho o na le nywaga e mekae e swanetše go elwa hloko go fihla bokgoleng bofe? Motho o swanetše go bonagala a tšwetše pele gabotse moyeng gakaaka’ng pele ga ge a ka kolobetšwa? Sa bohlokwa kudu, ke ka baka la’ng Jehofa a nyaka gore bahlanka ba gagwe ba gate mogato wo?
Tumelelano e Tšwago Pelong
5, 6. (a) Batho ba Modimo nakong e fetilego ba ile ba arabela bjang leratong la Jehofa? (b) Ke tswalano efe ya kgaufsi yeo re ka bago le yona le Modimo ka morago ga gore re kolobetšwe?
5 Ka morago ga go phološa Baisiraele Egipita, Jehofa o be a ikemišeditše go ba amogela e le “baruiwa” ba gagwe, go ba rata le go ba hlokomela gaešita le go ba nea boemo bja go ba “sethšaba se sekxêthwa.” Lega go le bjalo, e le gore batho ba ba hwetše ditšhegofatšo tšeo, ba be ba swanetše go arabela leratong la Modimo ka go tia. Se ba se dirile ka go dumela go dira “tšohle tše Morêna a di boletšexo” le go tsena kgweranong le yena. (Ekisodo 19:4-9) Lekgolong la pele la nywaga, Jesu o laetše balatedi ba gagwe gore ba dire batho ba ditšhaba ka moka barutiwa, gomme bao ba amogetšego thuto ya gagwe ba ile ba kolobetšwa. E le gore ba be le tswalano e botse le Modimo, ba be ba swanetše go ba le tumelo go Jesu Kriste gomme ka morago ba kolobetšwe.—Mateo 28:19, 20; Ditiro 2:38, 41.
6 Dipego tše tša Mangwalo di bontšha gore Jehofa o šegofatša bao ba dirago tumelelano le yena ka pelo ka moka ya gore ba tla mo hlankela e bile ba e kgomarela. Go Bakriste, boineelo le kolobetšo ke megato e nyakegago bakeng sa gore motho a šegofatšwe ke Jehofa. Re ikemišeditše go latela ditsela tša gagwe le go tsoma tlhahlo ya gagwe. (Psalme 48:14) Ka baka leo, Jehofa ka tsela ya seswantšhetšo o re swara ka letsogo gomme a re iša tseleng yeo re swanetšego go sepela go yona.—Psalme 73:23; Jesaya 30:21; 41:10, 13.
7. Ke ka baka la’ng boineelo le kolobetšo e swanetše go ba phetho ya motho ka noši?
7 Re swanetše go tutuetšwa ke go rata Jehofa le kganyogo ya go mo hlankela gore re gate megato ye. Ga go na motho yo a swanetšego go kolobetšwa ka baka la gore motho yo mongwe a mmotša gore o bile le nako e lekanego ya go ithuta goba ka gobane bagwera ba gagwe ba a kolobetšwa. Ka tlhago, batswadi le Bakriste ba bangwe bao ba godilego ka tsebo ba ka kgothaletša motho gore a nagane ka go ineela le go kolobetšwa. Moapostola Petro o ile a kgothaletša bao ba bego ba mo theeditše ka Pentekoste gore ba “kolobetšwe.” (Ditiro 2:38) Lega go le bjalo, boineelo bja rena ke phetho ya motho ka noši, le gona ga go na motho yo a ka re direlago yona. Re swanetše go itirela phetho ya go dira thato ya Modimo.—Psalme 40:8.
Ditokišetšo tše di Lekanego Bakeng sa Kolobetšo
8, 9. (a) Ke ka baka la’ng go kolobetša masea go sa dumelelwe ka Mangwalong? (b) Ke tšwelopele efe ya moya yeo bafsa ba swanetšego go ba ba e dirile pele ga ge ba ka kolobetšwa?
8 Na bana ba ka kgona go dira phetho e kwagalago ya go ineela? Mangwalo ga a bolele gore Ditiro 8:12) Mabapi le Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga, radihistori e lego Augustus Neander o bolela ka pukung ya gagwe ya General History of the Christian Religion and Church gore: “Kolobetšo mathomong e be e dumeletšwe batho ba bagolo feela, ka ge banna ba be ba lebelelwa ba kwešiša tswalano ya kgaufsi kudu e lego magareng ga kolobetšo le tumelo.”
motho o swanetše go kolobetšwa a e-na le nywaga e mekae. Lega go le bjalo, ruri masea a ka se ke a ba badumedi, a dira phetho yeo e theilwego tumelong goba go ineela go Modimo. (9 Ge e le mabapi le bafsa, ba bangwe ba kgona go kwešiša dilo tša moya e sa le ba banyenyane, mola ba bangwe ba tšea nako go di kwešiša. Lega go le bjalo, pele ga ge mofsa a ka kolobetšwa, o swanetše go ba le tswalano ya kgaufsi le Jehofa, a kwešiše gabotse dilo tša motheo tša Mangwalo, gomme a kgone go hlatha seo se akaretšwago ke go ineela, go fo swana le ge batho ba bagolo ba swanetše go dira bjalo.
10. Ke megato efe yeo e swanetšego go tla pele ga boineelo le kolobetšo?
10 Jesu o laetše barutiwa ba gagwe gore ba rute bao ba sa tšwago go thoma go ithuta dilo ka moka tšeo a di laetšego. (Mateo 28:20) Sa pele, bao ba sa tšwago go thoma go ithuta ba swanetše go hwetša tsebo e nepagetšego ya therešo, yeo e tla ba thušago go ba le tumelo go Jehofa le Lentšung la gagwe. (Baroma 10:17; 1 Timotheo 2:4; Baheberu 11:6) Ka gona, ge therešo ya Mangwalo e kgoma pelo ya motho, e mo tutueletša go sokologa le go tlogela tsela ya gagwe ya kgale ya bophelo. (Ditiro 3:19) Mafelelong, motho o fihla ntlheng ya gore a nyake go ineela go Jehofa gomme a kolobetšwe, go etša ge Jesu a laetše.
11. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re tšee karolo ka mehla modirong wa boboledi pele ga kolobetšo?
11 Mogato o mongwe wa bohlokwa bakeng sa tšwelopele e išago kolobetšong ke wa go tšea karolo modirong wa go bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo. Wo ke modiro o mogolo wo Jehofa a o abetšego batho ba gagwe mehleng ye ya bofelo. (Mateo 24:14) Ka gona, bagoeledi bao ba sa kolobetšwago ba ka thabela go botša ba bangwe ka tumelo ya bona. Le gona, go tšea karolo modirong wo go ba hlamela gore ba tle ba kgone go tšea karolo ka mehla le ka mafolofolo tirelong ya tšhemo ka morago ga kolobetšo.—Baroma 10:9, 10, 14, 15.
Na go na le Seo se go Šitišago go Kolobetšwa?
12. Ke’ng seo se ka dirago gore ba bangwe ba se ke ba nyaka go kolobetšwa?
12 Ba bangwe ba ka no se nyake go kolobetšwa ka baka la ge ba sa nyake go amogela boikarabelo bjo kolobetšo e bo tlišago. Ba a lemoga gore bakeng sa go fihlelela ditekanyetšo tša Jehofa, ba swanetše go dira diphethogo tše itšego maphelong a bona. Goba ba ka no ba ba boifa gore ba tla thatafalelwa ke go phela go ya ka dinyakwa tša Modimo ka morago ga kolobetšo. Ba bangwe ba ka ba ba nea mabaka ka gore, “Mohlomongwe ka letšatši le lengwe ke tla dira sebe gomme ka kgaolwa ka phuthegong.”
13. Mehleng ya Jesu, ke’ng seo se bego se šitiša ba bangwe go ba balatedi ba gagwe?
13 Mehleng ya Jesu, ba bangwe ba ile ba dumelela dikgahlego tša bona le ditswalano tša lapa di ba thibela gore e be barutiwa. Yo mongwe wa bamangwalo o boletše gore o tla latela Jesu kae la kae mo A yago gona. Eupša Jesu o boletše gore go bile le dinako tše dintši moo a bego a se na le mo a bego a ka robala gona. Ge Jesu a be a laletša motheetši yo mongwe gore e be molatedi wa gagwe, monna yo o ile a araba ka gore o nyaka go thoma ka go “boloka” tatagwe. Go bonagala a ile a kgetha go dula gae gomme a letele tatagwe gore a hwe go e na le gore a latele Jesu le go hlokomela Luka 9:57-62.
boikarabelo bja lapa labo ge nako e fihla. Mafelelong, motho wa boraro o boletše gore pele ga ge a ka latela Jesu, o nyaka go ‘šadiša ba ntlo ya gagwe gabotse.’ Jesu o hlalositše go diega mo go bjalo e le go “lebelela dilo tše di lego ka morago.’ Ka gona, go bonagala eka bao ba kganyogago go dira bjalo ba tla dula ba hwetša mabaka a sa rego selo a go phema boikarabelo bja bona bja Bokriste.—14. (a) Petro, Andrea, Jakobo le Johane ba ile ba arabela bjang ge Jesu a be a ba laletša gore e tle e be barei ba batho? (b) Ke ka baka la’ng re sa swanela go dika-dika go amogela joko ya Jesu?
14 Mohlala wa Petro, Andrea, Jakobo le Johane o fapane kudu. Ge Jesu a be a ba laletša gore ba mo latele gomme e be barei ba batho, Beibele e re: “Gatee-tee, ba tlogela malokwa, ba mo latela.” (Mateo 4:19-22) Ka go dira phetho yeo kapejana, ba ile ba lemoga seo Jesu a ba boditšego sona ka morago ge a re: “Rwalang joko ya-ka le ithute go nna, gobane ke wa moya o boleta e bile ke wa pelo e ikokobeditšego, gomme le tla hweletša meoya ya lena tapologo. Gobane joko ya-ka e botho, morwalo wa-ka o bohwefo.” (Mateo 11:29, 30) Gaešita le ge kolobetšo e tliša joko ya boikarabelo, Jesu o re kgonthišetša gore ke e bonolo le e rwalegago yeo e tla re lapološago kudu.
15. Mohlala wa Moše le wa Jeremia o bontšha bjang gore re ka ba le kgodišego ya go hwetša thekgo ya Modimo?
15 Ee, ke ga tlhago go ikwa eka ga o swanelege. Moše le Jeremia mathomong ba ile ba ikwa ba ka se kgone go swara dikabelo tšeo Jehofa a bego a ba neile tšona. (Ekisodo 3:11; Jeremia 1:6) Modimo o ile a ba kgonthišetša bjang? O boditše Moše gore: “Nna ke tlo ba le wêna.” O holofeditše Jeremia gore: “Nna ke tlo ba le wêna, ka Xo hlakodiša!” (Ekisodo 3:12; Jeremia 1:8) Le rena re ka ba le kholofelo ya gore Modimo o tla re thekga. Go rata Modimo le go mmota go ka re thuša go fenya go dika-dika mo re nago le gona mabapi le ge e ba re tla kgona go phelela boineelo bja rena. Moapostola Johane o ngwadile gore: “Ga go na poifo leratong, eupša lerato le le phethagetšego le lahlela poifo ka ntle.” (1 Johane 4:18) Mošemanyana a ka boifa ge a swanetše go sepela a nnoši, eupša o a ikholofela ge a sepela a swerwe ke tatagwe ka seatla. Ka mo go swanago, ge e ba re bota Jehofa ka dipelo tša rena ka moka, o holofetša gore o tla ‘re thulela tsela’ ge re dutše re sepela le yena.—Diema 3:5, 6.
Tiragalo e Hlomphegago
16. Ke ka baka la’ng kolobetšo e akaretša go inwa meetseng ka mo go feletšego?
16 Ka tlwaelo, kolobetšo ka boyona e tla ka morago ga polelo ya Mangwalo yeo e hlalosago seo kolobetšo ya Bokriste e se bolelago. Bofelong bja polelo ye, bao ba yago kolobetšong ba kgopelwa go tsebatša tumelo ya bona phatlalatša ka go araba dipotšišo tše pedi tša kolobetšo. (Baroma 10:10; bona lepokisi go letlakala 22.) Ke moka bao ba yago kolobetšong ba inwa ka meetseng, ka go latela mohlala wo o beilwego ke Jesu ka boyena. Beibele e bontšha gore ka morago ga go kolobetšwa, Jesu o ile ‘a tšwa meetseng.’ (Mateo 3:16; Mareka 1:10) Go molaleng gore Johane Mokolobetši o be a inne Jesu ka meetseng ka mo go feletšego. * Ka mo go swanetšego, go inwa ka mo go feletšego go bontšha phetogo e lemogegago yeo re e dirilego maphelong a rena—ka tsela ya seswantšhetšo, re hwa tseleng ya rena ya kgale ya go phela gomme re thoma bophelo lefsa tirelong ya Modimo.
17. Bao ba yago kolobetšong le bao ba bogetšego ba ka thuša bjang go dira gore tiragalo ye e be le seriti?
17 Kolobetšo ke tiragalo ya bohlokwa le e thabišago. Beibele e bontšha gore Jesu o be a rapela ge Johane a be a mo kolobetša Nokeng ya Jorodane. (Luka 3:21, 22) Ka go dumelelana le mohlala wo, bao ba yago kolobetšong lehono ba swanetše go itshwara ka tsela e nago le seriti. Le gona ka ge Beibele e re kgothaletša gore re apare ka tsela e hlomphegago bophelong bja letšatši le letšatši, ruri re swanetše go tšeela keletšo ye godimo kudu ka letšatši la ge re e-ya kolobetšong! (1 Timotheo 2:9) Babogedi le bona ba ka bontšha tlhompho e swanetšego ka go theetša ka kelohloko polelo ya kolobetšo le ka go lebelela tiragalo ye ka tsela e nago le thulaganyo.—1 Bakorinthe 14:40.
Ditšhegofatšo tše di Thabelwago ke Barutiwa Bao ba Kolobeditšwego
18, 19. Kolobetšo e tliša ditokelo le ditšhegofatšo dife?
18 Gatee-tee ge re šetše re ineetše go Modimo gomme re kolobeditšwe, re ba karolo ya lapa la moswana-noši. Sa pele, Jehofa e ba Tatago rena le Mogwera wa rena. Re be re arogantšwe le Modimo pele ga kolobetšo ya rena; ga bjale re boelanywa le yena. (2 Bakorinthe 5:19; Bakolose 1:20) Ka sehlabelo sa Kriste, re batamela go Modimo gomme le yena o batamela go rena. (Jakobo 4:8) Moporofeta Maleaki o hlalosa kamoo Jehofa a elago hloko le go theetša bao ba dirišago le go tsebatša leina la gagwe, gomme o akaretša maina a bona pukung ya gagwe ya kgopotšo. Modimo o re: “E tlo ba batho ba-ka! . . . Ke tlo ba setša bo-ka motho xe a setša morwa w’axwe a mo dirêlaxo.”—Maleaki 3:16-18.
19 Le gona kolobetšo e re thuša gore re kgone go ba karolo ya mokgatlo wa barwarre wa lefase ka bophara. Ge moapostola Petro a be a botšiša mabapi le ditšhegofatšo tšeo barutiwa ba Kriste ba bego ba tla di hwetša ka baka la boikgafo bjo ba bo dirilego, Jesu o holofeditše gore: “Yo mongwe le yo mongwe yo a tlogetšego dintlo goba bana babo goba dikgaetšedi goba tate goba mma goba bana goba mašemo ka baka la leina la-ka, o tla hwetša tše dintši kudu-kudu e bile o tla ja bohwa bja bophelo bjo bo sa felego.” (Mateo 19:29) Nywageng e mentši ka morago ga moo, Petro o ile a ngwala mabapi le “mokgatlo wohle wa bana babo rena” wo o bego o šetše o le gona “lefaseng.” Petro ka boyena o be a lemogile thekgo le ditšhegofatšo tša borwarre bjo lerato, gomme le rena re ka di lemoga.—1 Petro 2:17; 5:9.
20. Ke tebelelo efe e botse yeo kolobetšo e e neago?
20 Go feta moo, Jesu o bontšhitše gore bao ba mo latelago ba “tla ja bohwa bja bophelo bjo bo sa felego.” Ee, boineelo le kolobetšo di re nea kholofelo gore re “swarelele ka go tia bophelong bja kgonthe”—bophelo bjo bo sa felego lefaseng le lefsa la Modimo. (1 Timotheo 6:19) Ke motheo ofe o kaone ka bokamoso wo mohlomongwe re ka o agago bakeng sa rena le malapa a rena? Tebelelo ye e botse kudu e tla re thuša go “ya ka tsela ya Morena Modimo wa rena ka mehla le xo ya xo ile.”—Mika 4:5.
[Mengwalo ya ka tlase]
^ ser. 4 Bajuda ba 3 000 gotee le basokologi bao ba bego ba theeditše polelo ya Petro ka Pentekoste le bona ba ile ba kolobetšwa ka ntle le go senya nako. Ee, ka go swana le molaki wa Ethiopia, le bona ba be ba šetše ba tlwaelane le dithuto tša motheo le melao ya motheo ya Lentšu la Modimo.—Ditiro 2:37-41.
^ ser. 16 Lentšu la Segerika leo le dirišitšwego ka Beibeleng bakeng sa “kolobetšo” le bolela “mogato wa go inwa, go sobeletšwa le go ntšhwa,” go ya ka Expository Dictionary of New Testament Words ya Vine.
Na o ka Hlalosa?
• Ke bjang le gona ke ka baka la’ng re swanetše go arabela leratong la Jehofa?
• Ke tšwelopele efe ya moya yeo e swanetšego go tla pele ga kolobetšo?
• Ke ka baka la’ng re sa swanela go dumelela go boifa go palelwa goba go dika-dika go amogela boikarabelo go re dira gore re se ke sa kolobetšwa?
• Barutiwa bao ba kolobeditšwego ba Jesu Kriste ba ka thabela ditšhegofatšo dife tša moswana-noši?
[Dipotšišo tša Thuto]
[Seswantšho go letlakala 26]
“Ke’ng seo se nthibelago go kolobetšwa?”
[Diswantšho go letlakala 29]
Kolobetšo ke tiragalo ya bohlokwa le e thabišago