O ka Lebeletšana ka Katlego le go se Kgonthišege

“KA NTLE le pelaelo!” “Ka kgonthe!” “E kgonthišeditšwe!” Ka ntle le pelaelo o ile wa kwa dipolelwana tše bjalo ka makga a mantši. Lega go le bjalo, bophelong bja rena bja letšatši le letšatši, ga go na dilo tše dintši tšeo re ka kgonthišegago ka tšona. Bophelo ke bjo bo sa tsepamago gakaakang moo gantši re ipotšišago ge e ba go na le selo le ge e le sefe seo re ka kgonthišegago ka sona ka mo go feletšego. Pelaelo le go se kgonthišege go bonagala e le karolo ya bophelo.

Ka mo go kwešišegago, batho ba bantši ba kganyoga tšhireletšego le lethabo bakeng sa bona ka noši le bakeng sa malapa a bona. Ba šoma ka thata gore ba hwetše dilo tšeo ba dumelago gore di tla ba thabiša le go ba šireletša—gantši tšhelete le dilo tše di bonagalago. Lega go le bjalo, tšhišinyego ya lefase, ledimo le matla, kotsi goba bosenyi bjo šoro di ka fediša dilo tše bjalo ka go panya ga leihlo. Bolwetši bjo šoro, tlhalo goba go hloka mošomo di ka fetola maphelo ka go panya ga leihlo. Ke therešo gore dilo tše bjalo ge e le gabotse di ka no se go diragalele. Lega go le bjalo, go fo tseba gore selo se se šoro se ka direga ka nako le ge e le efe ke maikwelo a ferekanyago le a gateletšago. Eupša ga go felele fela fao.

Go se kgonthišege ke lehlalosetša-gotee la pelaelo, gomme pukuntšu e nngwe e hlalosa “pelaelo” e le “go se kgonthišege ka tumelo goba kakanyo moo gantši go šitišago go dira diphetho.” Go oketša moo, go ya ka puku ya Managing Your Mind, “go se kgonthišege ka selo sa bohlokwa ke sebaki se segolo sa pelaelo le go tshwenyega.” Pelaelo e sa rarollwago e ka baka tlalelo, kgakanego le kgalefo. Ee, go tshwenyega ka seo mohlomongwe se ka diregago goba se ka se diregego go ka gobatša boemo bja rena bja tša maphelo bja monagano le bja mmele.

Ka baka leo, batho ba bangwe e ba bao ba feteletšego le go feta. Ba swana le mofsa wa mo-Brazil yo a itšego: “Ke ka baka la’ng re swanetše go tshwenyega ka seo se tlago go direga? Tša lehono ke tša lehono, gomme tša gosasa ke tša gosasa.” Boemo bjo bjalo bja kgopolo bja go dumela go tlholelo bja “a re jeng a re nweng” bo ka feleletša feela ka manyami, kgateletšo gomme mafelelong bja feleletša ka lehu. (1 Ba-Korinthe 15:32) Se sekaone kudu go rena ke go retologela go Mmopi e lego Jehofa Modimo, yo Beibele e bolelago gore ke yo go yena “xo sexo phetoxô le xo dikoloxa xa meriti.” (Jakobo 1:17) Ge e ba re hlahloba Lentšu la Modimo e lego Beibele, re tla hwetša keletšo e kwagalago le tlhahlo ya kamoo re ka lebeletšanago ka katlego le maemo a sa kgonthišetšwago a bophelo. Le gona e tla re thuša go kwešiša lebaka leo ka lona go nago le go se kgonthišege mo gogolo gakaakaa.

Seo se Bakago go se Kgonthišege

Mangwalo a nea pono ya kgonthe ka bophelo gomme a re thuša go hlagolela boemo bjo bo  nepagetšego bja kgopolo malebana le go se kgonthišege le diphetogo. Gaešita le ge ditswalano tša lapa, maemo a tša leago, bohlale, boemo bjo bobotse bja tša maphelo, bjalo bjalo di ka re nea tekanyo e itšego ya tšhireletšego, Beibele e bontšha gore re ka se naganele gore dilo tše bjalo di tla dula di sa fetoge goba go lebelela gore re tla phela bophelo bjo bo thabilego. Kgoši Salomo o boletše gore: ‘Tšhii ga se mokitimi, mofenyi ga se mogale, bogobe ga se bja bahlale, lehumo ga se la wa tlhaologanyo, go ratwa ga se ga wa tsebo.’ Ka baka la’ng? “[Ka gobane] tšohle di fo ba tlêla bohle ka lebaka la tšôna.” Ka baka leo, Salomo o lemošitše ka gore: “Bo-ka hlapi xe e tanywa wa xo se phônyôkxe, le nonyana xe e tanywa ke molaba, le bana ba batho ba swarwa bo-ka tšôna ka mohla o mobe, ba thšoxa di ba wetše.”—Mmoledi 9:11, 12.

Jesu Kriste le yena o boletše ka nako ya pelaelo e feteletšego le go se kgonthišege yeo e bego e tla tlela moloko ka moka wa batho. Ge a bolela ka polelo e kwagalago, o itše: “Xo tlo ba le matete letšatšing le kxweding le dinaleding; ’me lefaseng xo tlo ba le tlalêlô dithšabeng. Di tlo xakanêxa xe lewatlê le duma, mafula a lôna à tsoxile. Batho ba tlo nôlêxa môkô ka poifô le ka xo dula bà re lefase le sa tlô wêlwa ke eng? Xobane le matla a lexodimo a tlo šišinyêxa.” Lega go le bjalo, Jesu o ile a šupa go selo se sengwe seo se kgothatšago go batho ba dipelo tše botegago lehono ge a re: “Xe Le bôna dilô tšeo dì dirêxa, Le tsebê xore mmušô wa Modimo o batametšê.” (Luka 21:25, 26, 31) Ka mo go swanago, go e na le gore re boife bokamoso bjo bo sa kgonthišetšwago, re na le tumelo go Modimo yeo e re thušago go bona ka kua ga go se kgonthišege go bokamoso bjo bo kgahlišago le bjo bo šireletšegilego.

‘Go ba le Kgonthišetšo e Feletšego ka se re se Holofetšego’

Gaešita le ge re ka se kgonthišege ka selo se sengwe le se sengwe seo re se kwago, re se balago goba re se bonago, re na le lebaka le le kwagalago la go bota Mmopi. Ga se feela Yo a Phagamego eupša gape ke Tate yo lerato yo a hlokomelago bana ba gagwe ba lefaseng. Mabapi le lentšu la gagwe, Modimo o itše: “Le ka se boêle xo Nna lè le fêla; le tlo dira se nkxahlaxo, le tlo phetha se ke le rometšexo sôna.”—Jesaya 55:11.

Jesu Kriste o rutile therešo e tšwago go Modimo, gomme ba bantši bao ba ilego ba mo theetša ba ile ba e amogela ka kgodišego le ka kgonthišego. Ka mohlala, sehlopha sa ba-Samaria ba dipelo tše botegago se ile sa botša mosadi yo a ilego a theetša Jesu mathomong gore: “Xa re sa dumêla ka ’baka la polêlô ya xaxo; rena beng re kwile, ra tseba, xore ka kxonthe ké Yêna Kriste Mophološi wa lefase.” (Johane 4:42) Ka mo go swanago lehono, go sa šetšwe gore re phela mehleng yeo go yona go se nago tšhireletšego, ga se ra swanela go se kgonthišege mabapi le seo re ka se dumelago.

Mabapi le ditumelo tša bodumedi, ba bantši ba thekga kgopolo ya gore go e na le gore re leke go kwešiša, re swanetše gore re fo dumela. Lega go le bjalo, mongwadi wa Beibele e lego Luka, ga se a ka a dumelelana le kgopolo yeo. O ile a dira nyakišišo gomme a nea ba bangwe tsebo e nepagetšego e le gore ba “bônê nnete [go kgonthišega ga, NW] ya ditaba” tšeo a di ngwadilego. (Luka 1:4) Ka ge ba lapa le bagwera bao ba sego tumelong e tee le rena ba ka boifa gore re tla feleletša re nolegile moko le go nyamišwa, sa bohlokwa ke gore re kgona go emela tumelo ya rena. (1 Petro 3:15) Ke feela ka go tseba lebaka le le nepagetšego la seo re se dumelago moo re ka kgonago go thuša ba bangwe go bota Modimo. Beibele e hlalosa Jehofa ka mantšu a: “Ké Yêna Lentšwê, yo tirô-phethexi, ka xe ’tsela tša’xwe tšohle di lokile, Yêna Modimo wa therešô, Mo-ila-bokxôpô, Moloki, Yêna Mosiami.”—Doiteronomio 32:4.

 Ela hloko mantšu ao a mafelelo a rego: “Moloki, Yêna Mosiami.” Ke bohlatse bofe bjoo re nago le bjona bja gore re kgonthišege ka se? Moapostola Petro o be a kgodišegile ka mo go feletšego ka therešo yeo. O boditše mohlankedi wa mo-Roma le ba lapa la gagwe gore: “Ka kxonthe, ke lemoxa xore Modimo xa a bebe motho. Anthe dithšabeng ka moka ó kxahlwa ke ba ba mmoifaxo, xe ba dira tše di lokilexo.” (Ditiro 10:34, 35) Petro o boletše mantšu a ka gobane o be a sa tšwa go bona kamoo seatla sa Modimo ka noši se ilego sa laola ditaba e le gore lapa la ba-Ntle, bao pele ba bego ba lebelelwa e le ba sa hlwekago le ba sa amogelegego, e be leo le amogelegago go Yena. Go etša Petro, le rena re ka kgodišega ka go se bebe sefahlego ga Modimo le go loka ga gagwe ge re bona ka mahlo a rena ka noši “lešaba le lexolo” la batho—ba ka godimo ga dimilione tše tshela—ba tšwago dinageng tša ka godimo ga tše 230 go dikologa lefase bao ba tlogetšego tsela ya bona ya pele ya bophelo gomme ba sepela tseleng ya go loka.—Kutollo 7:9; Jesaya 2:2-4.

Re le Bakriste ba therešo, ga re nyake go fišegela thoko goba go kgomarela dikgopolo tša rena, eupša re nyaka go ba ba ikokobeditšego le ba leka-lekanego. Lega go le bjalo, ga re belaele seo re se dumelago le seo re se letetšego ka bokamoso. Moapostola Paulo o ngwaletše Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga gore: “Se re se dumaxo ké xore ka moka xa lena Le bônwê Lè na le phišêxô e byalo, xo fêlê xo phêthêxa se re se holofetšexo, xo bê xo fihlê bofêlô.” (Ba-Hebere 6:11) Ka mo go swanago, ditaba tše dibotse tše tšwago ka Beibeleng di re tlišeditše ‘kgonthišetšo e feletšego ka se re se holofetšego.’ Go etša ge Paulo le yena a hlalositše, kholofelo ye yeo e theilwego ka go tia Lentšung la Modimo “xa e lahletše.”—Ba-Roma 5:5.

Go oketša moo, re kgodišegile ka mo go feletšego gore go ruta ba bangwe ditaba tše dibotse tše di tšwago Beibeleng go tla ba tlišetša tšhireletšego le kgonthišego moyeng, gaešita le maikwelong le mmeleng. Re ka tlatša Paulo ka go bolela gore: ‘Ebangedi ya rena ga se ya ka ya re tlela ka polelo fela, e re tletše ka matla le ka moya o mokgethwa ka mokgwa o kgodišago ruri.’—1 Ba-Thesalonika 1:5.

Ditšhegofatšo tša Bjale Tšeo di Tlišwago ke go Šireletšega Moyeng

Gaešita le ge re ka se letele tšhireletšego e feletšego bophelong lehono, go na le dilo tšeo re ka di dirago tšeo di tlago go re thuša go phela bophelo bjo bo tsepamego le bjo bo šireletšegilego. Ka mohlala, go kopanela ka mehla le phuthego ya Bokriste dibokeng go tliša go tsepama ka gobane moo re rutwa melao ya motheo le ditekanyetšo tše di nepagetšego le tše di kwagalago. Paulo o ngwadile gore: “Bahumi ba mehleng ya byale ba laêlê O re ba se ikxodišê, ba se holofêlê lehumô la xo tla le xo tloxa; ba holofêlê Modimo e a phelaxo, e a re faxo tšohle xore di re natêfêlê.” (1 Timotheo 6:17) Ka go ithuta go bea kholofelo ya bona go Jehofa e sego dilong tše di bonagalago tša nakwana goba maipshino, ba bantši ba kgonne go tlogela dipelaelo le dikgakanego tšeo pele ba bego ba swanetše go di kgotlelela.—Mateo 6:19-21.

Ka phuthegong, re thabela gape borwarre bjo borutho, bjoo bo re neago thušo le thekgo ka ditsela tše dintši. Nakong e nngwe bodireding bja gagwe, moapostola Paulo le bao ba bego ba sepela gotee le yena ba ile ba kwa ‘ba imelwa wa go robja’ e bile ba ile ba ba ba ‘felelwa ke kholofelo ya gore ba sa tlo phela.’ Paulo o ile a hwetša kae thekgo le thušo? Ka kgonthe, kholofelo ya gagwe go Modimo ga se ya ka ya tekema. Lega go le bjalo, o ile a kgothatšwa le go homotšwa ke Bakriste-gotee le yena bao ba ilego ba mo thuša. (2 Ba-Korinthe 1:8, 9; 7:5-7) Lehono ge dikotsi tša tlhago goba masetlapelo a mangwe a hlasela, nako le nako bana babo rena ba Bakriste ke bona ba pele go fihla lefelong leo e le gore ba nee thušo e nyakegago ya dilo tše di bonagalago le ya moya go Bakriste-gotee le bona gotee le go ba bangwe bao ba e nyakago.

Mokgwa o mongwe wo o ka thušago go lebeletšana ka katlego le maemo a sa kgonthišetšwago a bophelo ke thapelo. Ka dinako tšohle re ka retologela go Tatago rena yo lerato wa legodimong  ge re le ka tlase ga kgateletšo e sa letelwago. “Morêna ké Yêna sebô sa bahlaki, sebô mohla wa tlalêlô.” (Psalme 9:9) Batswadi bao e lego batho ba ka palelwa ke go šireletša bana ba bona. Lega go le bjalo, Modimo o ikemišeditše go re thuša go lebeletšana ka katlego le dipoifo tša rena le maikwelo a go se kgonthišege. Ka go lahlela dipelaelo tša rena go Jehofa ka thapelo, re ka kgonthišega gore o tla kgona go “dira tše fetišaxo kxolê-kxolê tše re di kxopêlaxo, le tše re di naxanaxo.”—Ba-Efeso 3:20.

Na o retologela go Modimo ka thapelo ka dinako tšohle? Na o kgodišegile gore dithapelo tša gago di kwewa ke Modimo? Ngwanenyana yo monyenyane wa kua São Paulo o itše: “Mma o mpoditše gore ke swanetše go rapela Modimo. Eupša ke ile ka ipotšiša gore: ‘Ke ka baka la’ng ke swanetše go bolela le motho yo ke sa mo tsebego le gatee?’ Lega go le bjalo, Diema 18:10 e nthušitše go kwešiša gore re nyaka thušo ya Modimo le gore re swanetše go bolela le yena ka thapelo.” Lengwalo leo le re: “’Ina la Morêna ké sebô se sethata; moloki ó thšabêla xôna a pholoxa.” Ge e le gabotse, re ka hlagolela bjang kholofelo go Jehofa ge e ba re sa bolele le yena ka mehla? E le gore re thabele ditšhegofatšo tša tšhireletšego ya moya, re swanetše go itlwaetša go rapela thapelo e tšwago pelong letšatši le lengwe le le lengwe. Jesu o itše: “Phakxamang-xe, Le fêlê Le rapêla ka mabaka ohle, xore Le hwetšwê Lè loketše xo phônyôkxa tšeo ka moka di tl’o xo dirêxa, le xo tlo êma pele xa Morwa-motho.”—Luka 21:36.

Selo se sengwe gape seo re ka kgonthišegago ka sona ke kholofelo ya rena ka Mmušo wa Modimo. Ela hloko mantšu a lego go Daniele 2:44 ao a rego: “Ké mo Modimo a tl’o xo tsoša mmušô wo o ka se kexo wa šwalalanywa neng le neng, wo o ka se kexo wa selêla xo sethšaba se sengwê. O tlo phšatla mebušô e mengwê ka moka wa e fediša ge e le wôna, o tlo êma xo ya xo ile.” Kholofelo yeo ke e tiilego gomme ke selo seo re ka kgonthišegago ka sona. Dikholofetšo tša batho gantši ga di phethagatšwe, eupša re ka bota lentšu la Jehofa ka dinako tšohle. Go e na le gore e be yo a sa botegego, Modimo o swana le lefsika leo re ka ithekgago ka lona. Re ka ikwa go swana le Dafida yo a boletšego gore: “Modimo ké lefsika la-ka, le ke le botilexo, Kôtse ya-ka le lenaka la-ka la xo nnamolêla, Morakô wa-ka, le ’thšabêlô sa-ka, Monamodi wa-ka, mo-nnamola-bošorong.”—2 Samuele 22:3.

Puku yeo go boletšwego ka yona kua mathomong ya Managing Your Mind e oketša ka gore: “Ge motho a dutše a nagana ka mo go oketšegilego ka dilo tše mpe tšeo mohlomongwe di ka diregago, ke mo di thomago go bonagala e le tša kgonthe, gomme go ba thata kudu go bona kamoo a ka lebeletšanago le tšona ka katlego.” Ka gona-ge, ke ka baka la’ng o itumelela gore o imetšwe ke ditlalelo le dipelaelo tša lefase? Go e na le moo, tšeela maemo a sa kgonthišetšwago a lefase sebaka ka dilo tše di kgonthišeditšwego tšeo Modimo a di neago. Ka go ba le tumelo e tiilego dikholofetšong tša Jehofa tšeo di sa palelwego, re na le kgonthišetšo ye e rego: “E a dumêlaxo a ka se lešwe dihlong.”—Ba-Roma 10:11.

Lentšu la Modimo le nea kgonthišetšo ka ditšhegofatšo tša bokamoso bakeng sa batho

“E a dumêlaxo a ka se lešwe dihlong”

[Caption on page 31]

Ditaba tše dibotse tša Mmušo di tlišetša batho tšhireletšego