Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Jakobo O Ile a Tseela Godimo Ditekanyetšo tša Dilo tša Moya

Jakobo O Ile a Tseela Godimo Ditekanyetšo tša Dilo tša Moya

Jakobo O Ile a Tseela Godimo Ditekanyetšo tša Dilo tša Moya

BOPHELO bja Jakobo bo swawa ka ntwa le masetlapelo. Kgalefo ya lefahla la gagwe yeo e bego e tla feleletša ka polao e gapeletša Jakobo gore a tšhabiše bophelo bja gagwe. Go e-⁠na le gore a nyale mosadi yo a mo ratago, o hlalefetšwa gore a nyale motho yo mongwe pele gomme mafelelong o ba le basadi ba bane le mathata a mantši ao a bakwago ke seo. (Genesi 30:​1-13) O šomela monna yo a mo tlaišago ka nywaga e 20. O katana le morongwa gomme o a golofala. Morwedi wa gagwe o a katwa, gomme barwa ba gagwe ba tsoša polao e sehlogo, e bile o llišwa ke lehu leo le nyamišago la morwa wa gagwe yo a rategago gotee le la mosadi wa gagwe. A gapeletšega go huduga botšofading bja gagwe e le ge a tšhaba tlala, o amogela gore nywaga ya bophelo bja gagwe ‘ga se e mentši e bile ke ya mabothata.’ (Genesi 47:⁠9) Go sa šetšwe dilo tše ka moka, Jakobo ke monna yo a sekametšego dilong tša moya yo a botago Modimo. Na o be a beile tumelo ya gagwe mo go sa swanelago? Re ka ithuta dithuto dife ge re nagana ka diphihlelo tše dingwe tše sego kae tša Jakobo?

O be a Fapane Kudu le Mogolo’agwe

Lebaka leo le dirilego gore a lwe le mogolo’agwe e be e le gore Jakobo o be a tšeela mahumo a dilo tša moya godimo, mola Esau a be a a nyatša. Jakobo o be a kgahlegela kholofetšo ya kgwerano yeo e holofeditšwego Aborahama gomme o ile a ikemišetša go hlokomela lapa leo Modimo a le kgethilego e le la baja-bohwa. Ka go rialo Jehofa ‘o ile a mo rata.’ Jakobo o be a “se na bosodi,” e lego polelwana yeo e bolelago gore o be a bontšha boemo bjo bo phagamego bja boitshwaro. Ka mo go fapanego, Esau o be a se na taba le bohwa bja gagwe bja dilo tša moya moo a ilego a bo rekišetša Jakobo ka tefo e nyenyane kudu. A dumeletšwe ke Modimo, Jakobo o ile a tšea seo e lego sa gagwe gomme a hwetša tšhegofatšo yeo mathomong e bego e le ya ngwanabo, Esau o ile a tuka bogale bja go nyaka go itefetša. Ke moka Jakobo o ile a tlogela tšohle tšeo a bego a di rata, eupša seo se ilego sa direga ka morago ka kgonthe se ile sa tsoša maikwelo a manyami.​—Maleaki 1:​2, 3; Genesi 25:​27-34; 27:​1-⁠45.

Torong, Modimo o ile a bontšha Jakobo barongwa ba namela le go fologa manamelelo, goba “manamelelo a mafsika” ao a bego a le magareng ga legodimo le lefase gomme a bolela gore o be a tla šireletša Jakobo le peu ya gagwe. “Meloko ka moka ya lefase e tlo šexofatšwa ka wêna le ka bana ba xaxo. O tsebê xore ke tlo ba le wêna, ke tlo Xo leta mo xohle mo O yaxo; ’me ke tlo Xo bušetša mo naxeng yeno; xobane nka se kê ka Xo lahla; ke tlo bá ka phêtha tše ke Xo boditšexo tšôna.”​—Genesi 28:​10-15, mongwalo wa ka tlase wa NW.

A go kgonthišetšwa lefsa mo gokaakang! Jehofa o ile a kgonthišetša gore dikholofetšo tšeo a di holofeditšego Aborahama le Isaka di be di tla humiša lapa la Jakobo. Jakobo o ile a lemošwa gore barongwa ba ka hlankela bao ba amogelwago ke Modimo, gomme o ile a kgonthišetšwa gore Modimo o tla mo šireletša. A lemoga seo, ka tebogo Jakobo o ile a dira keno ya gore o tla botegela Jehofa.​—Genesi 28:​16-⁠22.

Jakobo ga se a ka a itšeela bohwa bja Esau. Pele ga ge bašemane ba ka belegwa, Jehofa o boletše gore ‘yo mogolo o tla hlankela yo monyenyane.’ (Genesi 25:​23) Motho yo mongwe a ka botšiša gore, ‘Na go be go ka se be bonolo ge Modimo a ka be a ile a dira gore Jakobo a belegwe pele?’ Seo se ilego sa direga ka morago se ile sa ruta ditherešo tše bohlokwa. Modimo ga a bee ditšhegofatšo bakeng sa bao ba naganago gore ke tša bona, eupša o bontšha botho bjo bo sa swanelago go bao a ba kgethago. Ka gona tshwanelo ya matswalo e ile ya fetišetšwa go Jakobo, e sego mogolo’agwe, yoo a bego a sa e tšeele godimo. Ka mo go swanago, ka gobane setšhaba sa ba-Juda ba tlhago se ile sa bontšha boemo bja kgopolo bjo bo swanago le bja Esau, se ile sa tšeelwa legato ke ba-Isiraele ba moya. (Ba-Roma 9:​6-16, 24) Lehono ditswalano tše dibotse le Jehofa le ka mohla ga di tle ka bohwa bjoo bo sa šomelwago, gaešita le ge motho a belegetšwe lapeng leo le boifago Modimo goba tikologong ya batho bao ba boifago Modimo. Bohle bao ba nyakago go hwetša ditšhegofatšo tše di tšwago go Modimo ba swanetše go katanela go mmoifa, gomme ba tšeele dilo tša moya godimo e le ka kgonthe.

O Ile a Amogelwa ke Labane

Ge a fihla Padana-arama go yo nyaka mosadi go ba leloko la gabo, Jakobo o ile a gahlana le motswala’gwe Ragele, e lego morwedi wa Labane, sedibeng gomme a tloša lefsika le legolo leo le bego le tswaletše moo gore a nweše diruiwa tšeo a bego a di diša meetse. * Ragele o ile a kitimela gae go yo ba tsebiša ka go fihla ga Jakobo, gomme Labane o ile a akgofela go yo gahlana le yena. Ge e ba Labane a be a gopotše ka mahumo ao lapa la gabo le a amogetšego a e-⁠tšwa go mohlanka wa Aborahama, gona o ile a nyama, ka ge Jakobo a be a sa swara selo. Eupša go bonagala Labane a ile a bona selo seo a ka se tlaišago​—mošomi wa seroto.​—Genesi 28:​1-⁠5; 29:​1-⁠14.

^ ser. 9 Pego ye e swana le ya nakong ya ge mmago Jakobo, Rebeka, a be a nweša dikamela tša Eliesere meetse. Ke moka Rebeka o ile a kitimela gae go yo ba tsebiša ka go fihla ga motho yo a sa mo tsebego. Ge a bona dilo tša gauta tšeo kgaetšedi’agwe a bego a di hweditše e le mpho, Labane o ile a kitimela go yo amogela Eliesere.​—Genesi 24:​28-31, 53.

Jakobo o ile a anega phihlelo ya gagwe. Ga go tsebje ge e ba a ile a bolela ka maano ao a dirišitšwego gore a hwetše tshwanelo ya matswalo, eupša ka morago ga go kwa “ditaba tša xaxwe ka moka” Labane o ile a re: “Ruri O lešapô letee le nna le nama e tee le nna.” Seithuti se sengwe se boletše gore polelwana ye e be e ka tšewa e le taletšo e borutho ya gore Jakobo a dule goba go amogela gore tswalano ya madi e be e gapeletša Labane gore a mo šireletše. Go sa šetšwe gore boemo e be e le bofe, go se go ye kae Labane o ile a naganišiša kamoo a ka tlaišago setlogolo sa gagwe ka gona.

Labane o ile a tšweletša seo e bego e tla ba motheo wa ngangišano nywageng e 20 e ilego ya latela. O ile a botšiša gore: “Naa O ka fo ntirêla fêla ka xe O le ngwan’ešwana? Mpotšê se e tl’o xo ba moputsô wa xaxo.” Gaešita le ge Labane a be a itira eka ke malome wa go loka, o ile a theošetša tswalano ya gagwe le Jakobo maemong a tumelelano ya mošomo. Ka ge Jakobo a be a rata Ragele, o ile a araba ka gore: “Ke tlo Xo dirêla nywaxa e šupaxo, ’me wa mpha Rahele morwedi wa xaxo e monyane.”​—Genesi 29:​15-⁠20.

Go beeletša go be go dirwa ka go lefela magadi lapeng labo monyadiwa. Molao wa Moše ka morago o ile wa bea seroto sa dišekele tše 50 bakeng sa go lefela makgarebe ao a bego a gokeditšwe. Seithuti Gor­don Wenham se dumela gore “ye e be e le tšhelete e ntši kudu ya magadi” eupša ka mo go tlwaelegilego go be go ntšhwa “tšhelete ya tlase le go feta.” (Doiteronomio 22:​28, 29) Jakobo o ile a palelwa ke go ntšha tšhelete ya magadi. O ile a ithapela go šomela Labane ka nywaga e šupa. Wenham o tšwela pele ka gore: “Ka ge bao ba šomago ka nakwana ba be ba amogela dišekele tša magareng ga e tee le e tee le seripa ka kgwedi mehleng ya Babele ya bogologolo (e lego go tloga go dišekele tše 42 go ya go tše 84 ka nywaga e šupa e feletšego), Jakobo o be a ithapela go nea Labane tšhelete e ntši kudu ya magadi gore a nyale Ragele.” Labane o ile a amogela ka pelo ka moka.​—Genesi 29:⁠19.

Nywaga e šupa e ile ya bonagala eka ke “matšatši a sexo makae” go Jakobo, ka ge a be a rata Ragele kudu. Ka morago ga moo, o ile a kgopela monyadiwa wa gagwe yo a apešitšwego seširo, a sa gononele boradia bja Labane. Akanya gore o ile a tšhoga gakaakang ge mesong ye e latelago a hwetša gore ga se a robala le Ragele, eupša o robetše le mogolo’agwe e lego Lea! Jakobo o ile a botšiša gore: “O ntirile taba mang? A xa nka ka Xo dirêla ka ’baka la Rahele? O mphoretše’ng?” Labane o ile a araba ka gore: “Mono xa xešo mokxwa xa se woo. Yo monyane xa a tšwe lapeng xò sešo xwa tšewa moxoI’waxwe. Fetša matšatši a šupaxo O na le yó, re kxônê re Xo fa le yóla; ’me wêna O ntirêlê O fetše nywaxa e mengwê e šupaxo.” (Genesi 29:​20-27) A sa kgone go itwela e bile a tantšwe, go be go se na seo Jakobo a ka se dirago ge e se feela go amogela kgwerano yeo ge e ba a be a nyaka Ragele.

Ka go fapana le nywaga ya pele e šupa, ye e latetšego e be e le e nyamišago kudu. Jakobo o be a ka itebatša bjang maano a sehlogo a Labane? Le gona go thwe’ng ka Lea, yoo a ilego a dumelelana le ona? Ka kgonthe, Labane o be a se na taba le bokamoso bjo bo tletšego mathata bjoo a bo lokišeleditšego Lea le Ragele. O be a tshwenyegile ka yena a nnoši. Go oketša sekgoping seo a bego a e-⁠na le sona Ragele o ile a ba le lehufa ge Lea a be a belega barwa ba bane kapejana ka go latelelana, mola yena e be e le moopa. Ke moka, a le tlalelong ya go nyaka bana, Ragele o ile a kgetha gore molata wa gagwe e be mma wa moemedi, gomme a dirwa ke phadišano, Lea le yena o ile a dira se se swanago. Jakobo o ile a ikhwetša a e-⁠na le basadi ba bane, bana ba 12, gomme ka ntle le pelaelo e be e se lapa le le thabilego. Lega go le bjalo, Jehofa o be a dira gore Jakobo e be setšhaba se segolo.​—Genesi 29:​28–30:⁠24.

O Ile a Humišwa ke Jehofa

Go sa šetšwe diteko, Jakobo o ile a bona gore Modimo o be a e-⁠na le yena go etša ge a holofeditše. Labane le yena o ile a bona seo, ka gobane diphoofolo tše sego kae tšeo a bego a e-⁠na le tšona ge Jakobo a be a fihla di ile tša ata ka tlase ga tlhokomelo ya setlogolo sa gagwe. A sa nyake go tlogela Jakobo gore a sepele, Labane o ile a mmotša gore a ikgethele moputso wo a o nyakago e le gore a mo šomele ka nywaga e oketšegilego, e lego seo se ilego sa dira gore Jakobo a kgopele diruiwa tše di nago le mebala e sa tlwaelegago tšeo di tswalwago mehlapeng ya Labane. Go bolelwa gore tikologong yeo, dinku ka kakaretšo e be e le tše tšhweu gomme dipudi e be e le tše ntsho goba tše botsotho bjo bo tseneletšego; e be e le tše sego kae feela tšeo e bego e le tša mebalabala. Ka gona a nagana gore woo ke moputso wa tlase, Labane o ile a dumela kapejana gomme ka go akgofa a tloša diphoofolo tša gagwe ka moka tšeo di bego di e-⁠na le maswao a sa tlwaelegago a di iša kgole e le gore di se ke tša tswakana le mehlape yeo e bego e hlokometšwe ke Jakobo. Ka ntle le pelaelo o be a dumela gore Jakobo a ka se holwe kudu ke tumelelano yeo, kudu-kudu ka ge a be a ka se hwetše 20 lekgolong ya diputšane le dikwana tše di sa tšwago go belegwa tšeo ka mo go tlwaelegilego di bego di hwetšwa ke badiši ba bogologolo e le moputso. Eupša Labane o be a fošitše, ka gobane Jehofa o be a e-⁠na le Jakobo.​—Genesi 30:​25-⁠36.

Ka tlase ga tlhahlo ya Modimo, Jakobo o ile a godiša diruiwa tše di agegilego gabotse tša mmala wo a o nyakago. (Genesi 30:​37-42) Dikgopolo tša gagwe tabeng ya go tswadiša mohlape di be di fošagetše. Lega go le bjalo, seithuti Nahum Sarna se hlalosa gore: “Go ya ka thutamahlale, mafelelo a nyakegago a ka fihlelelwa ka go tswadiša ka mo go tšwelago pele diphoofolo tša . . . mmala o tee feela tšeo di nago le dikarolwana tša leabela tše di sego matla eupša di ka kgona go tšweletša diphoofolo tša mebalabala, gomme diphoofolo tše bjalo di lemogwa ka . . . matšato [a tšona] gore ke diphoofolo tša motswako.”

Ge a lemoga ditla-morago, Labane o ile a leka go fetola tumelelano ya mabapi le diphoofolo tšeo e bego e swanetše go ba tša setlogolo sa gagwe​—tša methalo-thalo, tše kgwana, tše tshegana goba tše phifadu. O be a nyaka gore go atlege yena a nnoši, eupša go sa šetšwe gore Labane o fetola tumelelano gantši gakaakang, Jehofa o ile a kgonthišetša gore Jakobo ka mehla o a atlega. Labane o ile a befelwa kudu. Go se go ye kae Jakobo o ile a kgoboketša lehumo le legolo, mehlape, bahlanka, dikamela le dipokolo, e sego ka la gagwe, eupša ka gobane a be a thekgwa ke Jehofa. Ka morago o ile a hlalosetša Ragele le Lea gore: “Tata weno yêna ó mphorile, a fetoša moputsô wa-ka xa-lesome; fêla, Modimo ó mo thibetše xo ntira boshula. . . . Ké Modimo e a amoxilexo tata weno diruiwa, a nea nna.” Le gona Jehofa o ile a kgonthišetša Jakobo gore O bone dilo ka moka tšeo Labane a bego a di dira eupša Jakobo ga se a swanela go tshwenyega. Modimo o itše: ‘Boela nageng ya geno le metswalong ya gago, gomme ke tlo go dira gabotse.’​—Genesi 31:​1-13; 32:⁠10.

Ka morago ga gore mafelelong a tlogele Labane wa moradia, Jakobo o ile a leba gae. Gaešita le ge nywaga e 20 e be e fetile, o be a sa dutše a boifa Esau, kudu-kudu ge a be a e-⁠kwa lentšu la gore Esau o be a e-⁠tla a mo lebile a e-⁠na le banna ba makgolo a mane. Jakobo o be a ka dira’ng? Ka ge ka mehla e be e le motho yo a sekametšego dilong tša moya e bile e le yo a botago Modimo, o ile a gata mogato ka tumelo. O ile a rapela, a dumela gore o be a sa swanelwe ke botho bja Jehofa gomme a kgopela Modimo motheong wa dikholofetšo tša Gagwe gore yena le lapa la gagwe ba phološwe seatleng sa Esau.​—Genesi 32:​3-⁠13.

Ke moka selo se se sa letelwago se ile sa direga. Motho yo a sa mo tsebego, yo a ilego a lemogwa ka morago gore ke morongwa, o ile a katana le Jakobo bošego, gomme o ile a phetla kgwele ya serope sa Jakobo ka go mo kgwatha gatee feela. Jakobo o ile a gana go mo tlogela ka ntle le ge morongwa a be a ka mo šegofatša pele. Moporofeta Hosea ka morago o ile a bolela gore Jakobo o ile “a lla a mo rapêla.” (Hosea 12:​3-⁠5; Genesi 32:​25-30) Jakobo o be a tseba gore go tšwelela ga barongwa mehleng ya pele go be go le mabapi le go phethagatšwa ga kgwerano ka peu ya Aborahama. Ka gona o ile a šoma ka thata gore a katane ka mafolofolo gomme a hwetša tšhegofatšo. Ka nako yona ye, Modimo o ile a fetolela leina la gagwe go Isiraele, leo le bolelago “Mo-katana-le-Modimo,” goba “Modimo o a Katana.”

Na o Ikemišeditše go Katana?

Go katana le morongwa le go boelana gape le Esau e be e se ona mathata a nnoši ao Jakobo a ilego a swanelwa ke go a fenya. Lega go le bjalo, ditiragalo tšeo go boletšwego ka tšona mo di bontšha mohuta wa motho yo a bego a le yena. Gaešita le ge Esau a ile a palelwa ke go kgotlelela tlala e nyenyane bakeng sa tshwanelo ya gagwe ya matswalo, Jakobo o ile a katana bophelo bja gagwe ka moka gore a hwetše ditšhegofatšo, gaešita le go katana le morongwa. Go etša ge Modimo a holofeditše, Jakobo o ile a amogela tlhahlo ya Modimo le tšhireletšo ya gagwe, gomme a ba rakgolokhukhu wa setšhaba se segolo gotee le rakgolokhukhu wa Mesia.​—Mateo 1:​2, 16.

Na o ikemišeditše go šoma ka thata gore o amogelwe ke Jehofa, o go katanele, ge re bolela ka tsela ya seswantšhetšo? Bophelo lehono bo tletše ka mathata le ditlhohlo bakeng sa bao ba nyakago go dira thato ya Modimo, gomme ka dinako tše dingwe go thata go dira diphetho tše di swanetšego. Lega go le bjalo, mohlala o mobotse wa Jakobo o nea kgothatšo e matla ya gore re swarelele kholofelong ya moputso woo Jehofa a o beago ka pele ga rena.

Jakobo o ile a katanela go hwetša ditšhegofatšo bophelong bja gagwe ka moka