Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na O Ipotšiša Gore “Jehofa O Kae?”

Na O Ipotšiša Gore “Jehofa O Kae?”

Na O Ipotšiša Gore “Jehofa O Kae?”

‘Ba eme kgole le nna . . . gomme ga se ba ka ba re Jehofa o kae?’​Jeremia 2:​5, 6PK.

1. Batho ba ka be ba naganne’ng ge ba ipotšiša gore “Modimo o kae?”

“MODIMO o kae?” Batho ba bantši ba be ba dutše ba ipotšiša potšišo ye. Ba bangwe ba bona ba be ba leka feela go kwešiša ntlha ya motheo ka Mmopi, ya gore o dula kae? Ba bangwe ba ile ba rotoša potšišo ye ka morago ga masetla-pelo a phatlaletšego goba ge ba ikwa ba gateletšegile gomme ba sa kgone go kwešiša lebaka leo ka lona Modimo a sa tsenago ditaba gare. Lega go le bjalo, ba bangwe ga ba itshwenye ka go ipotšiša ka gobane ba gana yona kgopolo yeo ya gore Modimo o gona.​—Psalme 10:⁠4.

2. Ke bomang bao ba atlegago go tsomeng ga bona Modimo?

2 Go ba gona, go na le ba bantši bao ba lemogago bohlatse bjo bontši bja gore Modimo o gona. (Psalme 19:⁠1; 104:​24) Ba bangwe ba ba ba kgotsofatšwa feela ke go ba bodumeding bjo itšego. Eupša lerato le le tseneletšego la go rata therešo le tutueditše ba bangwe ba dimilione dinageng ka moka go tsoma Modimo wa therešo. Boiteko bja bona ga se ya ba bja lefeela ka gobane o “kxaufsi le e mongwê le e mongwê wa ba re lexo fá.”​—Ditiro 17:​26-⁠28.

3. (a) Modimo o dula kae? (b) Ke’ng seo se bolelwago ke potšišo ya Mangwalo e rego “Jehofa o kae?”

3 Ge motho a hwetša Jehofa e le ka kgonthe, o lemoga gore “Modimo ké Môya,” batho ba ka se kgone go mmona. (Johane 4:​24) Jesu o ile a bolela ka Modimo wa therešo e le “Tate wa maxodimong.” Seo se bolela’ng? Se bolela gore lefelo leo Tatago rena wa legodimong a dulago go lona, ke leo le phagamego ka kgopolo ya moya, go fo swana le leratadima leo le phagametšego lefase. (Mateo 12:​50, mongwalo o sekamego ke wa rena; Jesaya 63:​15.) Lega go le bjalo, gaešita le ge re ka se kgone go bona Modimo ka mahlo a rena, o dira gore re kgone go mo tseba le go ithuta mo gontši ka merero ya gagwe. (Ekisodo 33:​20; 34:​6, 7) O araba dipotšišo tšeo di botšišitšwego ke batho bao ba tlogago ba nyaka go tseba ka morero wa bophelo. O nea metheo e kwagalago ditabeng tše di kgomago maphelo a rena e le gore re tsebe boemo bja gagwe, e lego tsela yeo ka yona a lebelelago ditaba tše bjalo le ge e ba dikganyogo tša rena di dumelelana le merero ya gagwe. O nyaka gore re nyakišiše ka ditaba tše bjalo gomme re dire boiteko bjo bo tseneletšego bja go hwetša dikarabo. Jehofa o ile a kgalema batho ba Isiraele ya bogologolo ka moporofeta Jeremia ka gobane ba ile ba palelwa ke go dira se. Ba be ba tseba leina la Modimo, eupša ga se ba ka ba ipotšiša gore: “Jehofa o kae?” (Jeremia 2:​6, PK) Ba be ba sa tshwenyega kudu ka morero wa Jehofa. Ba be ba sa nyake tlhahlo ya gagwe. Ge o lebeletšane le diphetho tše nyenyane le tše kgolo, na o ipotšiša gore “Jehofa o kae?”

Bao ba Ilego ba Nyaka Tlhahlo go Modimo

4. Mohlala wa Dafida wa go nyaka tlhahlo go Jehofa o ka re hola bjang?

4 Ge Dafida morwa wa Isai e be e sa le lesogana, o ile a hlagolela go ba le tumelo e matla go Jehofa. O be a tseba Jehofa bjalo ka ‘Modimo e a phelago.’ Dafida ka noši o ile a šireletšwa ke Jehofa. A tutueditšwe ke tumelo le lerato la go rata “leina la Jehofa,” Dafida o ile a bolaya mogale yo a bego a itlhamile wa mo-Filisita e lego Goliata. (1 Samuele 17:​26, 34-51, PK) Lega go le bjalo, katlego ya Dafida ga se ya ka ya mo dira gore a ikholofele. Ga se a ka a tšea gore Jehofa o be a tla mo putsa ka baka la selo le ge e le sefe seo a bego a se dira. Ka makga a mantši nywageng yeo e ilego ya latela, Dafida o ile a nyaka tlhahlo go Jehofa ge a be a lebeletšane le go dira diphetho. (1 Samuele 23:⁠2; 30:⁠8; 2 Samuele 2:⁠1; 5:​19) O ile a tšwela pele go rapela ka gore: “Morêna, ntsebišê ditsela tša xaxo, O nthutê mebila ya xaxo. O nketetšê ka therešô ya xaxo, ’me O nthutê, xobane Modimo wa xo mphološa ke Wene; ke dula kè Xo hloloxetšwe mehla yohle.” (Psalme 25:​4, 5) A mohlala o mobotse gakaakang wo re ka o latelago!

5, 6. Josefate o ile a tsoma Jehofa bjang dinakong tše fapanego bophelong bja gagwe?

5 Mehleng ya Kgoši Josafate, kgoši ya bohlano lelokong la dikgoši go tloga ka Dafida, madira a kopanego a ditšhaba tše tharo a ile a tla go lwa le Juda. Ge a be a lebeletšane le boemo bjo bja tšhoganetšo bja setšhaba, Josafate o ile “a lebiša sefahlego sa gagwe go tsoma Jehofa.” (2 Koronika 20:​1-⁠3, PK) Le e be e se lekga la pele Josafate a tsoma Jehofa. Kgoši e ile ya phema borapedi bja Baali bja mmušo wa ka leboa wa bohlanogi wa Isiraele gomme e ile ya kgetha go sepela ka ditsela tša Jehofa. (2 Koronika 17:​3, 4) Ka gona, ge bjale a be a lebeletšane le mathata, Josafate o ile a “tsoma Jehofa” bjang?

6 Ge a be a rapela phatlalatša kua Jerusalema nakong ye e thata, Josafate o ile a bontšha gore o gopotše matla a Jehofa a magolo kudu. O ile a naganišiša ka morero wa Jehofa bjalo ka ge o utollotšwe ka go raka ga Gagwe ditšhaba tše dingwe gomme a nea ba-Isiraele naga e itšego e le bohwa bja bona. Kgoši ye e ile ya lemoga go nyaka ga yona thušo ya Jehofa. (2 Koronika 20:​6-12) Na Jehofa o ile a itira yo a hwetšagalago tiragalong yeo? Ee, go bile bjalo e le ka kgonthe. Jehofa o ile a nea tlhahlo e lebanyago ka Jehasiele e lego mo-Lefi, gomme letšatšing le le latelago O ile a dira gore batho ba Gagwe ba fenye. (2 Koronika 20:​14-28) O ka kgonthišega bjang gore Jehofa o tla itira yo a hwetšagalago ka mo go swanago le go wena ge e ba o nyaka tlhahlo go yena?

7. Modimo o kwa dithapelo tša bomang?

7 Jehofa ga a bebe sefahlego. O laletša batho ba ditšhaba ka moka go mo tsoma ka thapelo. (Psalme 65:⁠2; Ditiro 10:​34, 35) O lemoga seo se lego ka dipelong tša bao ba mo lopago. O re kgonthišetša gore o kwa dithapelo tša baloki. (Diema 15:​29) O itira yo a hwetšagalago go ba bangwe bao nakong e fetilego ba bego ba se na kgahlego ka yena eupša ga bjale ba tsoma tlhahlo ya gagwe ka boikokobetšo. (Jesaya 65:⁠1) Le gona o kwa dithapelo tša bao ba paletšwego ke go boloka molao wa gagwe eupša ga bjale ba itshola ka boikokobetšo. (Psalme 32:​5, 6; Ditiro 3:​19) Lega go le bjalo, ge pelo ya motho e sa ikokobeletše Modimo, dithapelo tša motho yoo ke tša lefeela. (Mareka 7:​6, 7) Ela hloko mehlala e mengwe.

Ba Ile ba Rapela Eupša ba se Arabje

8. Ke’ng seo se ilego sa dira gore Jehofa a se amogele dithapelo tša Kgoši Saulo?

8 Ka morago ga ge moporofeta Samuele a boditše Kgoši Saulo gore Modimo ga se a mo amogela ka baka la go se kwe ga gagwe, Saulo o ile a rapela Jehofa. (1 Samuele 15:​30, 31) Eupša e be e se ka go tšwa pelong. Kganyogo ya Saulo e be e se go kwa Modimo, eupša o be a nyaka go hlompšha ke batho. Ka morago, ge ba-Filisita ba be ba elwa le Isiraele, Saulo o ile a nyaka thušo go Jehofa ka go fo ithola kgwara. Lega go le bjalo, ge a be a sa arabje, o ile a ya go sedupe gaešita le ge a be a tseba gore Jehofa o be a sa dumelele se. (Doiteronomio 18:​10-12; 1 Samuele 28:​6, 7) Ka boripana, lengwalo la 1 Koronika 10:​14 le bolela ka Saulo gore: “A se kê a botšiša Morêna.” Ka baka la’ng? Ka gobane dithapelo tša Saulo di be di sa thewa tumelong. Ka gona, go be go le bjalo ka ge eka ga se a rapela.

9. Phošo e be e le efe ka go kgopela ga Tsedekia tlhahlo ya Jehofa?

9 Ka mo go swanago, ge mmušo wa Juda o be o le kgaufsi le go wa, go ile gwa rapelwa dithapelo tše dintši gomme go ile gwa kgopelwa thušo go baporofeta ba Jehofa. Lega go le bjalo, batho ba be ba tswaka borapedi bja medimo ya diswantšho le boipolelo bja gore ba rapela Jehofa. (Tsefanya 1:​4-⁠6) Gaešita le ge ba be ba nyaka thušo go Modimo ka go fo ithola kgwara, ga se ba ka ba lokišeletša dipelo tša bona gore ba ikokobeletše thato ya gagwe. Kgoši Tsedekia o ile a kgopela Jeremia gore a mo nyakele thušo go Jehofa. Jehofa o be a šetše a boditše kgoši seo e swanetšego go se dira. Eupša ka go hloka tumelo le go boifa batho, kgoši ga se ya ka ya kwa lentšu la Jehofa, gomme Jehofa o ile a e nea karabo e nngwe yeo e bego e ka se e thabele.​—Jeremia 21:​1-12; 38:​14-⁠19.

10. Phošo e be e le efe tseleng yeo ka yona Johanana a ilego a nyaka tlhahlo ya Jehofa, gomme re ithuta’ng phošong ya gagwe?

10 Ka morago ga ge Jerusalema e fedišitšwe gomme madira a ba-Babele a sepetše le mathopša a ba-Juda, Johanana o ile a itokišetša go tšea sehlopha se senyenyane sa ba-Juda bao ba bego ba šetše kua Juda go se iša Egipita. Ba be ba dirile dithulaganyo, eupša pele ga ge ba ka tloga ba ile ba kgopela Jeremia gore a ba rapelele gomme a tsome tlhahlo go Jehofa. Lega go le bjalo, ge ba be ba sa hwetša karabo yeo ba bego ba e nyaka, ba ile ba tšwela pele ka go dira seo ba bego ba se rerile. (Jeremia 41:​16–43:⁠7) Na ditiragalong tše o bona dithuto tšeo di ka go holago e le gore ge o tsoma sefahlego sa Jehofa, a dire gore o mo hwetše?

“Tšwelang Pele le Kgonthiša”

11. Ke ka baka la’ng re swanetše go diriša lengwalo la Ba-Efeso 5:⁠10?

11 Borapedi bja therešo bo akaretša go feta go bontšha boineelo bja rena ka go inwa meetseng, go ba gona dibokeng tša phuthego le go tšea karolo bodireding bja phatlalatša. Bo akaretša tsela ya rena ka moka ya go phela. Letšatši le letšatši re lebeletšana le dikgateletšo​—tše dingwe ke tše di sa lemogegego, tše dingwe di molaleng⁠—​tšeo di ka re šitišago tseleng yeo e dumelelanago le boineelo go Modimo. Re tla arabela bjang go tše? Ge a be a ngwalela Bakriste ba kua Efeso, moapostola Paulo o ba eleditše ka gore: “Tšwelang pele le kgonthiša seo e lego se se amogelegago go Morena.” (Ba-Efeso 5:​10, NW) Mohola wa go dira seo o bontšhitšwe ke maemo a mantši ao a begilwego ka Mangwalong.

12. Ke ka baka la’ng Jehofa a be a sa thaba ge Dafida a be a tloša areka ya kgwerano kua Jerusalema?

12 Ka morago ga ge areka ya kgwerano e bušeditšwe Isiraele gomme e dutše ka nywaga e mentši kua Kiryathe-jearima, Kgoši Dafida o ile a kganyoga go e iša Jerusalema. O ile a boledišana le magoši a batho gomme a bolela gore Areka e tla tlošwa ‘ge e ba ba thabela seo gomme Jehofa a se amogela.’ Eupša o ile a hlokomologa taba ya go nyakišiša ka mo go lekanego bakeng sa go kgonthišetša thato ya Jehofa tabeng yeo. Ge nkabe a ile a dira bjalo, le ka mohla Areka e be e ka se nametšwe karikana. E be e tla rwalwa ke ba-Lefi ba ba-Kahathe magetleng a bona, bjalo ka ge Modimo a be a laetše ka mo go kwagalago. Gaešita le ge Dafida gantši a be a botšiša Jehofa, lebakeng le o ile a palelwa ke go dira bjalo ka tsela e swanetšego. Ditla-morago e bile tše bohloko. Ka morago ga moo Dafida o ile a dumela ka gore: “Morêna Modimo wa rena a re xoxola ka xe re sa ka ra mmatamêla ka mokxwa wa xôna.”​—1 Koronika 13:​1-⁠3; 15:​11-13; Numeri 4:​4-6, 15; 7:​1-⁠9.

13. Ke kgopotšo efe yeo e bego e le košeng yeo e ilego ya opelwa ge Areka e hudušitšwe ka katlego?

13 Ge mafelelong Areka e tšewa ke ba-Lefi ngwakong wa Obede-edomo go e iša Jerusalema, go ile gwa opelwa koša yeo e hlamilwego ke Dafida. E be e na le kgopotšo e tšwago pelong e rego: “Le nyakê Morêna le matla a xaxwe, Le fêle Lè tsoma ’fahloxô sa xaxwe. Xopolang mehlôlô ye a e diraxo, Matete a xaxwe, le ’kahlolô tša molomo wa’xwe.”​—1 Koronika 16:​11, 12.

14. Mohlala wa Salomo o mobotse gotee le diphošo tša gagwe tšeo a ilego a di dira botšofading di ka re hola bjang?

14 Pele ga lehu la gagwe, Dafida o ile a eletša morwa wa gagwe Salomo gore: “Xe O mo nyaka, [Jehofa] o tlo re: Ké Nna é!” (1 Koronika 28:⁠9) Ka morago ga go dula sedulong sa bogoši, Salomo o ile a ya Gibeoni, moo ngwako wa kgwerano o bego o le gona gomme a neela Jehofa sehlabelo. Moo Jehofa o ile a laletša Salomo ka gore: “Kxopêla se nkaxo Xo nea sôna.” Jehofa o ile a araba kgopelo ya Salomo ka go mo nea ka bolokologi bohlale le tsebo ya go ahlola Isiraele, gomme go oketša moo O ile a mo nea mahumo le tlhompho. (2 Koronika 1:​3-12) Salomo o ile a aga tempele e kgolo a diriša polane ya moago yeo Jehofa a e neilego Dafida. Eupša Salomo o ile a palelwa ke go tsoma Jehofa ka baka la ditaba tša gagwe tša manyalo. Salomo o ile a nyala basadi bao e bego e se barapedi ba Jehofa. Ge a šetše a tšofetše, ba ile ba sekamišetša pelo ya gagwe kgole le Jehofa. (1 Dikxoši 11:​1-10) Go sa šetšwe gore re ka bonagala re tumile, re le bohlale goba re na le tsebo gakaakang, ke ga bohlokwa go ‘tšwela pele re kgonthiša seo e lego seo se amogelegago go Morena!’

15. Ke ka baka la’ng Asa a be a ka rapela a kgodišegile gore Jehofa o be a tla namolela Juda ge Sera wa mo-Ethiopia a be a hlasela Juda?

15 Go nyakega ga se go gatelelwa ke pego ya bogoši bja Asa, setlogolo-khukhu sa Salomo. Nywaga e lesome-tee ka morago ga ge Asa e le kgoši, Sera wa mo-Ethiopia o ile a eta pele madira a banna ba milione go tsogela Juda. Na Jehofa o be a tla namolela Juda? Nywaga ya ka godimo ga e 500 pejana, Jehofa o ile a bolela ka mo go kwagalago seo batho ba gagwe ba bego ba ka se letela ge e ba ba mo theetša gomme ba boloka melao ya gagwe le seo ba bego ba ka se letela ge ba ka se dire bjalo. (Doiteronomio 28:​1, 7, 15, 25) Mathomong a go buša ga gagwe, Asa o ile a tloša dialetare le mešikaro yeo e bego e dirišwa borapeding bja maaka mmušong wa gagwe. O ile a kgothaletša batho gore ba “tsome Jehofa.” (PK) Asa ga se a ka a leta go fihlela a lebeletšane le mathata pele a ka dira seo. Ka gona, ka go ba le tumelo go Jehofa, Asa o be a ka mo rapela gore a ba namolele. Mafelelo e bile afe? Juda e ile ya newa phenyo e lemogegago.​—2 Koronika 14:​2-⁠12.

16, 17. (a) Gaešita le ge Asa a ile a fenya, Jehofa o ile a mo nea keletšo efe? (b) Ge Asa a be a dira dilo ka bošilo, o ile a newa thušo efe, gomme o ile a arabela bjang? (c) Re ka holwa bjang ke go ela hloko boitshwaro bja Asa?

16 Lega go le bjalo, ge Asa a be a boa a fentše, Jehofa o ile a roma Asaria go gahlanetša kgoši gomme a re: “Ntheetše wene Asa, le lena bohle ba Juda le ba Benyamini. Morêna ó êma le lena, le lena Le êma le yêna. Xe Le mo tsoma, Le tlo mmôna. Xe Le ka mo tloxêla, le Yena ó tlo Le tloxêla.” (2 Koronika 15:⁠2) Asa o ile a godiša borapedi bja therešo ka phišego e tsošološitšwego. Eupša nywaga e 24 ka morago ge a be a lebeletšane le ntwa gape, Asa o ile a palelwa ke go tsoma Jehofa. Ga se a ka a nyaka tlhahlo ka Lentšung la Modimo, le gona ga se a ka a gopola seo Jehofa a se dirilego ge madira a ba-Ethiopia a be a hlasetše Juda. O ile a dira bošilo ka go gwerana le Siria.​—2 Koronika 16:​1-⁠6.

17 Ka baka la se, Jehofa o ile a dira gore Hanani mmoni a phošolle Asa. Gaešita le nakong yeo, ge pono ya Jehofa ka taba e be e hlalositšwe, Asa o be a ka holega. Go e na le moo, o ile a kgopišega gomme a iša Hanani kgolegong. (2 Koronika 16:​7-10) Ke mo go nyamišago gakaakang! Go thweng ka rena? Na re tsoma Modimo eupša ra gana go amogela keletšo? Ge mogolo yo a tshwenyegilego le yo a nago le taba a diriša Beibele go re eletša ka baka la ge re tanywa ke lefase, na re leboga thušo e lerato yeo re e newago bakeng sa go tseba “se se amogelegago go Morena”?

Le se ke la Lebala go Ipotšiša Gore Jehofa o Kae

18. Re ka holwa bjang ke mantšu a Elihu go Jobo?

18 Gaešita le motho yo a itiretšego leina le lebotse tirelong ya Jehofa a ka dira diphošo ge a le ka tlase ga kgatelelo. Ge Jobo a be a otlwa ka bolwetši bjo bošoro, a lahlegelwa ke bana le dilo tše di bonagalago gomme a latofatšwa ka maaka ke bagwera ba gagwe, dikgopolo tša gagwe di ile tša lebiša tlhokomelo go yena ka noši. Elihu o ile a mo gopotša gore: “Xo hlôkwa e a rexo: Modimo Mmopi wa-ka o kae?” (Jobo 35:​10) Jobo o be a swanetše go lebiša tlhokomelo ya gagwe go Jehofa gomme a ele hloko kamoo A bego a bona boemo ka gona. Jobo o ile a amogela kgopotšo yeo ka boikokobetšo, gomme mohlala wa gagwe o ka re thuša go dira se se swanago.

19. Ke’ng seo gantši batho ba Isiraele ba ilego ba palelwa ke go se dira?

19 Batho ba Isiraele ba be ba tseba pego ya ditirišano tša Modimo le setšhaba sa bona. Eupša gantši ba be ba sa di gopole ge ba swaragana le maemo a itšego maphelong a bona. (Jeremia 2:​5, 6, 8) Ge ba be ba lebeletšane le go dira diphetho maphelong a bona, ba ile ba phegelela maipshino a bona go e na le go ipotšiša gore “Jehofa o kae?”​—Jesaya 5:​11, 12PK.

Tšwelang Pele le Ipotšiša Gore “Jehofa o Kae?”

20, 21. (a) Ke bomang bao lehono ba bontšhitšego moya wa Elisa ka go tsoma tlhahlo ya Jehofa? (b) Re ka ekiša le go holwa bjang ke mohlala wa bona wa tumelo?

20 Ge bodiredi bja Eliya bja phatlalatša bo be bo fela, mohlanka wa gagwe e lego Elisa o ile a tšea kobo yeo e bego e wele go Eliya, a ya Jorodane, a betha meetse gomme a ipotšiša gore: “O kae Jehofa, Modimo wa Eliya?” (2 Dikxoši 2:​14, PK) Jehofa o ile a araba ka go bontšha gore bjale moya wa gagwe o be o le go Elisa. Re ka ithuta’ng go se?

21 Go diregile selo se se swanago le seo mehleng ya rena. Bakriste ba bangwe bao ba tloditšwego bao ba ilego ba etelela pele modiro wa boboledi ba feditše tirelo ya bona ya lefaseng. Bao ka morago ga moo ba bego ba newa boikarabelo bja boetapele ba be ba ahla-ahla Mangwalo gomme ba rapelela tlhahlo ya Jehofa. Ga se ba ka ba palelwa ke go ipotšiša gore “Jehofa o kae?” Ka baka la seo, Jehofa o ile a tšwela pele a etelela batho ba gagwe pele le go atlegiša modiro wa bona. Na re ekiša tumelo ya bona? (Ba-Hebere 13:⁠7) Ge e ba go le bjalo, re tla dula kgaufsi le mokgatlo wa Jehofa, ra latela tlhahlo ya wona gomme ra tšea karolo ka mafolofolo modirong woo o o dirago ka tlase ga tlhahlo ya Jesu Kriste.​—Sakaria 8:⁠23.

[Dipotšišo tša Thuto]

[Caption on page 9]

Kgoši Josafate o ile a tsoma bjang Jehofa?

[Caption on page 10]

Ke ka baka la’ng Saulo a ile a ya go sedupe?

[Caption on page 12]

Rapela, ithute gomme o naganišiše e le gore o kgonthišetše gore “Jehofa o kae”

O tla Araba Bjang?

• Ke ka maikemišetšo afe re swanetšego go ipotšiša gore “Jehofa o kae?”

• Lehono re ka hwetša kae karabo potšišong e rego “Jehofa o kae?”

• Ke ka baka la’ng dithapelo tše dingwe tša go kgopela tlhahlo ya Modimo di sa arabje?

• Ke mehlala efe ya Beibele yeo e bontšhago go nyakega ga go ‘tšwela pele re kgonthiša seo e lego se se amogelegago go Morena’?