Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo ba Bangwe ba Ilego ba Hwetša Dikarabo

Kamoo ba Bangwe ba Ilego ba Hwetša Dikarabo

Kamoo ba Bangwe ba Ilego ba Hwetša Dikarabo

BATHO ba dimilione ba a rapela. Ba bangwe ba tloga ba kgodišegile gore dithapelo tša bona di a arabja. Ba bangwe ba ipotšiša ge e ba dithapelo tša bona di a kwewa le ka mohla. Go sa dutše go le bjalo, ba bangwe ba nyaka dikarabo eupša ga se ba tšwa ba nagana ka go fetišetša dikgopelo tša bona go Modimo ka thapelo.

Beibele e hlaola Modimo wa therešo e le “Mokwi wa dithapêlô.” (Psalme 65:⁠2) Ge e ba o rapela, na o kgodišegile gore dithapelo tša gago di lebišitšwe go Modimo wa therešo? Na dithapelo tša gago ke tšeo a tlago go di araba?

Batho ba bantši dikarolong ka moka tša lefase, ba arabile ka ee! Ba hweditše dikarabo bjang? Ba ithutile’ng?

Modimo ke Mang?

Morutišigadi wa kua Portugal yo a rutilwego ke baitlami ba basadi le baruti o ile a bontšha tumelo ya gagwe ka go tšwa pelong. Ge kereke e fetoga gomme e lahla mekgwa yeo a bego a rutilwe gore ke ya bohlokwa, o ile a gakanega. Go tšea leeto go ile gwa mo tlwaelanya le ditsela tša bodumedi bja ka Bohlabela, gomme o ile a thoma go ipotšiša ge e ba go e na le Modimo o tee feela wa therešo. O be a swanetše go rapela bjang? Ge a botšiša moruti wa gagwe ka dilo tšeo di lego ka Beibeleng, dipotšišo tša gagwe di be di phaelwa ka thoko, gomme se se ile sa mo nyamiša.

Kereke ya Katholika e be e phatlaladitše pampišana toropong ya gabo morutiši yo e lemoša batho bao ba tsenago kereke gore ba se ke ba boledišana le Dihlatse tša Jehofa. Eupša o ile a phegelela go botšiša dipotšišo. Ka letšatši le lengwe ge Dihlatse di be di mo etetše, o ile a theetša gomme a bontšha go kgahlegela seo a se kwelego. E be e le la mathomo a bolela le tšona.

Mosadi yo o ile a thoma go ithuta Beibele le Dihlatse e le gore a hwetše dikarabo tša dipotšišo tša gagwe tše dintši. Beke e nngwe le e nngwe o be a e-⁠na le lelokelelo le letelele la dipotšišo tšeo di bego di ba letetše. O be a nyaka go tseba leina la Modimo, ge e ba go na le Modimo o tee feela wa therešo, ge e ba a amogela go dirišwa ga diswantšho borapeding le tše dingwe. O ile a lemoga gore dikarabo ka moka tšeo a di hweditšego di be di e-⁠tšwa ka Beibeleng, e be e se pono ya motho ka noši, ka gona o be a makaditšwe le go thabišwa ke seo a bego a ithuta sona. Ganyenyane-ganyenyane o ile a hwetša dikarabo tša dipotšišo tša gagwe tše dintši. Lehono o rapela Jehofa ka moya le ka therešo, go etša ge Jesu Kriste a itše “barapedi ba makxonthe” ba tla dira bjalo.​—Johane 4:⁠23.

Kua Sri Lanka, lapa le be le bala Beibele le le gotee ka mehla, eupša le be le sa hwetše dikarabo tša dipotšišo tše dintši tšeo di bego di le bohlokwa go lona. Gaešita le ge ba be ba nyaka thušo, moruti wa bona ga se a ka a e nea. Lega go le bjalo, Dihlatse tša Jehofa di ile tša ba etela gomme tša tlogelela lapa puku ya Beibele yeo e thušago. Ka morago, ge Dihlatse tša Jehofa di neile lapa dikarabo tše di kgotsofatšago dipotšišong tša bona tša Beibele, ba ile ba amogela go ba le thuto ya Beibele. Seo ba ilego ba ithuta sona dithutong tša bona se ile sa ba kgahliša kudu.

Lega go le bjalo, dithuto tša kereke tša bjaneng tša gore ba se ke ba dumela dithuto tše dingwe ka ntle le tšeo ba di rutilwego di ile tša šitiša mosadi go bona gore Tatago Jesu Kriste ke ‘Modimo a nnoši wa therešo,’ bjalo ka ge Jesu ka noši a boletše. (Johane 17:​1, 3, PK) O be a rutilwe gore Jesu o lekana le Tate le gore seo go thwego ke thuto ya bodumedi yeo e ka tsebjago feela ka go utollelwa gomme e ka se kwešišwego ka mo go feletšego ga se ya swanela go belaelwa. O ile a rapela Jehofa ka go tšwa pelong le gona a le tlalelong, a diriša leina la gagwe gomme a mo kgopela gore a mo laetše gore Jesu ke mang. Ke moka o ile a hlahloba ka kelohloko mangwalo a swanetšego gape. (Johane 14:​28; 17:​21; 1 Ba-Korinthe 8:​5, 6) Bjalo ka ge eka go tlogile dikgapetla mahlong a gagwe, ga bjale o ile a bona gabotse gore Jehofa​—Mmopi wa legodimo le lefase le Tatago Jesu Kriste​—ke Modimo wa therešo.​—Jesaya 42:⁠8; Jeremia 10:​10-⁠12.

Ke ka Baka La’ng go na le Tlaišego?

Monna yo go thwego ke Jobo o ile a tlaišega o šoro. Bana ba gagwe ka moka ba ile ba bolawa ke ledimo, gomme o ile a ba modiidi. O ile a ba a tlaišwa ke bolwetši bjo bohloko gomme a kgotlelela kgatelelo ya bagwera ba gagwe ba maaka. Gare ga tše ka moka, Jobo o ile a bolela dilo tša go hloka tlhaologanyo. (Jobo 6:⁠3) Eupša Modimo o ile a ela maemo hloko. (Jobo 35:​15) O be a tseba seo se lego ka pelong ya Jobo gomme o ile a nea Jobo keletšo yeo a bego a e nyaka. Ka mo go swanago, o dira seo go batho lehono.

Kua Mozambique, Castro o be a na le nywaga e lesome feela ge mmagwe a e-⁠hwa. O be a nolegile moko. O ile a botšiša gore: “Ke ka baka la’ng a ile a swanela ke go hwa gomme a re tlogele?” Gaešita le ge a be a godišitšwe ke batswadi bao ba boifago Modimo, ga bjale go be go se na selo se se kwagalago go yena. Ke’ng seo se bego se tla kgotsofatša monagano le pelo ya gagwe? O ile a hwetša khomotšo ka go bala Beibele e nyenyane ya se-Chewa le ka go e ahla-ahla le bo-mogolwagwe.

Ganyenyane-ganyenyane, Castro o ile a thoma go kwešiša gore mmagwe ga se a hwa ka baka la go hloka toka ga Modimo, eupša ke ka baka la go se phethagale ga leabela. (Ba-Roma 5:​12; 6:​23) Kholofetšo ya Beibele ya tsogo e ile ya mo nea khomotšo e kgolo ka gobane o ile a lemoga metheo ya go ba le kholofelo ya gore o tla bona mmagwe gape. (Johane 5:​28, 29; Ditiro 24:​15) Ka manyami, nywaga e mene feela ka morago, tatagwe o ile a hwa. Eupša mo nakong ye Castro o be a kgona go lebeletšana kaone le tahlegelo. Lehono, o rata Jehofa gomme o diriša bophelo bja gagwe ka potego e sa kwanantšhego tirelong ya Modimo. Lethabo leo a le hweditšego le bonwa ke bohle bao ba mo tsebago.

Batho ba bantši bao ba lahlegetšwego ke baratiwa ba hwetša khomotšo ditherešong tšona tšeo tša Beibele tšeo di tlišeditšego Castro khomotšo. Ba bangwe bao ba ilego ba lebeletšana le mathata a magolo ka baka la ditiro tša batho ba babe ba botšiša bjalo ka Jobo gore: “Ké ka ’baka la’ng xe ba babe ba phela?” (Jobo 21:⁠7) Ge batho ba theeletša e le ka kgonthe seo Modimo a se bolelago e le ge a nea karabo ka Lentšung la gagwe, ba ithuta gore ge e le gabotse tsela ya Modimo ya go rarolla ditaba ke ya go ba hola.​—2 Petro 3:⁠9.

Barbara yoo a godišeditšwego kua United States, ga se a ka a lebeletšana le masetla-pelo a ntwa ka noši. Eupša o gotše nakong ya ge lefase le be le le ntweng. Dipego tša bošoro bja ntwa e be e le ditaba tša ka mehla. Nakong ya dithuto tša gagwe kua sekolong, o ile a makatšwa ke ditiragalo tša histori tšeo di ilego tša diragala ka ditsela tšeo go bego go bonagala go sa kgodišegwa ka tšona. Ke’ng seo se bego se ikarabela ka tšona? Na Modimo o be a e-⁠na le taba le seo se bego se direga? O be a dumela gore Modimo o gona, eupša o be a na le maikwelo a hlaka-hlakanego ka yena.

Lega go le bjalo, ganyenyane-ganyenyane pono ya Barbara ka bophelo e ile ya fetoga ka baka la go kopanela le Dihlatse tša Jehofa. O ile a di theeletša gomme a ithuta Beibele le tšona. O ile a ba gona dibokeng Holong ya Mmušo. O ile a ba a ya go e nngwe ya dikopano tša tšona tše kgolo. Go feta moo, ge a be a botšiša dipotšišo, o ile a lemoga gore o be a sa hwetše dikgopolo tše di fapa-fapanego go tšwa go Dihlatse tše di sa swanego. Go e na le moo, Dihlatse di be di bolela ka go dumelelana ka gobane tsela ya tšona ya go nagana e be e theilwe Beibeleng.

Dihlatse di ile tša bontšha bohlatse bjo bo tšwago ka Beibeleng bja gore lefase le tutuetšwa ke Sathane Diabolo, mmuši wa lona, le gore le bonagatša moya wa gagwe. (Johane 14:​30; 2 Ba-Korinthe 4:⁠4; Ba-Efeso 2:​1-⁠3; 1 Johane 5:​19) Di ile tša hlalosa gore ditiragalo tše di bego di makatša Barbara di be di boletšwe e sa le pele ka Beibeleng. (Daniele, dikgaolo 2, 7 le 8) Modimo o di boletše e sa le pele ka gobane o na le bokgoni bja go bona bokamoso ge a kgetha go dira bjalo. Tše dingwe tša ditiragalo tšeo di bakilwe ke Modimo. Tše dingwe o ile a fo di dumelela gore di direge. Dihlatse di ile tša bontšha Barbara gore Beibele gape e bolela e sa le pele ka bobedi ditiragalo tše botse le tše mpe tša mehleng ya rena le gore e hlalosa seo di se bolelago. (Mateo 24:​3-14) Di ile tša mmontšha kholofetšo ya Beibele ya lefase le lefsa leo go lona go tlago ba le toka gomme tlaišego e tlago go ba selo sa nakong e fetilego.​—2 Petro 3:​13; Kutollo 21:​3, 4.

Ganyenyane-ganyenyane, Barbara o ile a thoma go kwešiša gore gaešita le ge Jehofa Modimo a sa ikarabele ka tlaišego ya batho, ga a e thibele ka go gapeletša batho gore ba kwe melao ya gagwe ge ba kgetha go dira se se fapanego. (Doiteronomio 30:​19, 20) Modimo o dirile ditokišetšo tšeo ka tšona re ka phelago ka mo go sa felego ka lethabo, eupša gona bjale o re nea sebaka sa go bontšha ge e ba re tla phela ka go dumelelana le ditsela tša gagwe tša go loka. (Kutollo 14:​6, 7) Barbara o ile a ikemišetša go ithuta dilo tšeo Modimo a di nyakago le go phela ka tšona. Le gona gare ga Dihlatse tša Jehofa o ile a hwetša mohuta wa lerato leo Jesu a itšego le tla hlaola balatedi ba gagwe ba therešo.​—Johane 13:​34, 35.

Le wena ka mo go swanago o ka holwa ke ditokišetšo tšeo di ilego tša mo thuša.

Bophelo bjo bo Nago le Morero

Gaešita le bao bophelo go bona bo ka bonalago bo thelela ba ka nyaka dikarabo tša dipotšišo tšeo di ba makatšago. Ka mohlala, Matthew, e lego lesogana la go tšwa Brithania, ka mehla o be a na le kganyogo e matla ya go hwetša Modimo wa therešo le morero wa bophelo. Matthew o be a na le nywaga e 17 ge tatagwe a be a e-⁠hwa. Ka morago ga moo, Matthew o ile a ba le degree ya yunibesithi ya mmino. Ke moka o ile a lebeletšana le go se be selo mo go golago ga tsela ya gagwe ya bophelo ya go rata dilo tše di bonagalago. O ile a tloga gae go ya go dula London gomme ge a le moo o ile a thoma go diriša dihlare-tagi, a ya go di-nightclub, a latela bolepi bja dinaledi, a dirišana le meoya le go dumela go Bobuddha bja Zen le difilosofing tše dingwe​—ka moka tše e le ge a tsoma tsela e kgotsofatšago ya bophelo. A tlaletšwe, o ile a kgopela Modimo gore a mo thuše go hwetša therešo.

Matšatši a mabedi ka morago Matthew o ile a gahlana le mogwera wa gagwe wa kgale gomme a mo hlalosetša bothata bja gagwe. Monna yo o be a ile a ithuta le Dihlatse tša Jehofa. Ge Matthew a be a bontšhwa 2 Timotheo 3:​1-⁠5, o ile a makatšwa ke tsela yeo ka yona Beibele e bego e hlalosa gabotse lefase leo le re dikologilego. Ka morago ga ge a badile Thuto ya Thabeng, e ile ya mo kgoma pelo. (Mateo, dikgaolo 5-⁠7) Mathomong o be a dika-dika ka gobane o be a badile dikgatišo tše itšego tšeo di bego di bolela Dihlatse tša Jehofa gampe, eupša mafelelong o ile a dira phetho ya go ba gona dibokeng Holong ya Mmušo ya kgaufsi.

Matthew o ile a thabela seo a se kwelego gomme a thoma go ithuta Beibele le yo mongwe wa bagolo ba phuthego. Go se go ye kae o ile a lemoga gore seo a bego a ithuta sona e be e le seo a bego a se nyaka, karabo ya thapelo ya gagwe go Modimo ya pejana. O ile a bona mehola ge a be a tlogela mekgwa yeo e sa kgahlišego Jehofa. Ge a be a tšwela pele ka go hlagolela poifo e nepagetšego ya go boifa Modimo, o ile a tutueletšega go dumelelanya bophelo bja gagwe le melao ya Modimo. Matthew o ile a lemoga gore bophelo bjo bjalo bo na le morero wa kgonthe.​—Mmoledi 12:⁠13.

Go be go sa rulaganywa e sa le pele gore Matthew goba ba bangwe bao go boletšwego ka bona sehlogong se ba tla hwetša tsela e kgotsofatšago ya bophelo. Lega go le bjalo, ba ile ba ithuta gore Jehofa Modimo o na le morero wa lerato woo o akaretšago bohle bao ka lethabo ba kgethago go kwa melao ya gagwe. (Ditiro 10:​34, 35) Morero woo o akaretša bophelo bjo bo sa felego lefaseng leo le se nago ntwa, leo le se nago bolwetši le tlala​—gaešita le lehu. (Jesaya 2:⁠4; 25:​6-⁠8; 33:​24; Johane 3:​16) Na ke seo o se nyakago? Ge e ba go le bjalo, o ka ithuta mo go oketšegilego mabapi le go hwetša senotlelo sa bophelo bjo bo kgotsofatšago ka gore o be gona dibokeng tše di theilwego Beibeleng Holong ya Mmušo ya Dihlatse tša Jehofa. O laletšwa ka borutho go dira bjalo.

[Caption on page 4]

Hiker: Chad Ehlers/Index Stock Photography

[Caption on page 7]

Rapela Modimo ka go tšwa pelong, o diriša leina la gagwe

[Caption on page 7]

Ithute Beibele le bao ba rutago e le ka kgonthe seo se lego ka gare ga yona

[Caption on page 7]

E ba gona dibokeng Holong ya Mmušo