Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Selalelo Sa Morena se Bolela mo Gontši go Wena

Selalelo Sa Morena se Bolela mo Gontši go Wena

Selalelo Sa Morena se Bolela mo Gontši go Wena

NA SELALELO sa Morena se bohlokwa e bile se na le mohola wa ka mo go sa felego go wena? E le gore re tsebe, anke re thomeng pele ka go tseba morero woo Jesu Kriste ka boyena a ilego a o tswalanya le tiragalo ye ya bohlokwa.

Mantšiboeng a Nisani 14, 33 C.E., Jesu o ile a bokana le baapostola ba gagwe ba 12 ka phapošing ya ka godimo kua Jerusalema e le gore ba bine Paseka ya ngwaga le ngwaga. Ka morago ga ge ba jele dijo tša Paseka, Judase wa moeki o ile a tloga ka phapošing go ya go eka Jesu. (Johane 13:​21, 26-30) Jesu o ile a thoma “dijô tša Morêna,” le baapostola ba 11 bao ba šetšego. (1 Ba-Korinthe 11:​20) Le gona se bitšwa gape gore ke Segopotšo, ka ge Jesu a ile a laela balatedi ba gagwe gore: “Dirang byalo e bê xo nkxopola.” Ye ke tiragalo e nnoši yeo Bakriste ba laelwago gore ba e gopole.​—1 Ba-Korinthe 11:⁠24.

Mafelong a mantši, batho ba aga monyumente goba ba kgetha letšatši le le kgethegilego e le gore ba gopole motho yo a itšego goba selo se itšego sa bohlokwa. Mo tabeng ye Jesu o ile a hloma sejo se se gopolegago​—sejo seo se tlago ba thušo ya go gopola, go thuša barutiwa ba gagwe go dula ba gopola ka mo go tseneletšego bohlokwa bja ditiragalo tša letšatši leo la bohlokwa. Go meloko yeo e bego e tla tla, sejo se sa segopotšo se be se tla gopotša babogedi ka morero wa bohlokwa wa seo Jesu a se dirilego bošegong bjoo, sa ba gopotša ka mo go kgethegilego seo se bolelwago ke diswantšhetšo tšeo a di dirišitšego. Jesu o dirišitše diswantšhetšo dife, gomme di swantšhetša’ng? Anke re hlahlobeng pego ya Beibele ya mabapi le seo se diragetšego bošegong bjoo ka 33 C.E.

Diswantšhetšo tše Kgethwa

“A tšea senkxwa, a leboxa, a ngwatha, a ba nea sôna, a re: [Se se swantšhetša, NW] mmele wa-ka o newaxo ka ’baka la lena. Dirang byalo xore e bê xo nkxopola.”​Luka 22:⁠19.

Ge Jesu a be a tšea senkgwa gomme a re “se se swantšhetša mmele wa-ka,” o be a bontšha gore senkgwa se se sa omelwago se be se swantšhetša mmele wa gagwe wa nama wo o se nago sebe, woo a o neilego “xore lefase le phelê.” (Johane 6:​51) Gaešita le ge diphetolelo tše dingwe tša Beibele di re “ké [Segerika, es·tinʹ] mmele wa-ka,” Thayer’s Greek-English Lexicon of the New Testament e re lediri le gantši le bolela “go emela le go hlalosa.” Le fetišetša kgopolo ya go emela goba go swantšhetša.​—Mateo 26:⁠26.

Go bjalo le ka senwelo sa beine. Jesu o itše: “Senwêlô sé [se swantšhetša, NW] kxwêranô e mphsa mading a-⁠ka a a thšollwaxo ka ’baka la lena.”​Luka 22:⁠20.

Pegong ya Mateo, Jesu o boletše mabapi le senwelo gore: “Sé [se swantšhetša, NW] madi a-⁠ka a Kxwêranô e mphsa, a thšollwaxo ka ’baka la ba bantši, e bê xo lebalêlwa dibe.” (Mateo 26:​28) Jesu o be a diriša beine yeo e lego ka senwelong e le seswantšhetšo sa madi a gagwe. Madi a gagwe ao a tšholotšwego e be e le motheo wa “kxwêranô e mphsa” bakeng sa barutiwa bao ba tloditšwego ka moya, bao ba tla bušago e le dikgoši le baperisita gotee le yena kua legodimong.​—Jeremia 31:​31-33; Johane 14:​2, 3; 2 Ba-Korinthe 5:⁠5; Kutollo 1:​5, 6; 5:​9, 10; 20:​4, 6.

Le gona beine yeo e lego ka senwelong ke segopotšo sa gore madi a Jesu ao a tšholotšwego e tla ba motheo wa “xo lebalêlwa dibe,” ka go rialo wa bula tsela ya gore bao ba jago ba biletšwe bophelong bja legodimong e le baja-bohwa gotee le Kriste. Ka mo go kwagalago, bao ba bileditšwego legodimong​—palo e lekanyeditšwego⁠—​ke bona feela bao ba jago senkgwa le go nwa beine Segopotšong.​—Luka 12:​32; Ba-Efeso 1:​13, 14; Ba-Hebere 9:​22; 1 Petro 1:​3, 4.

Lega go le bjalo, go thwe’ng ka balatedi ba Jesu bao ba sego ka tlase ga kgwerano e mpsha? Ba ke “dinku tše dingwê” tša Morena, tšeo di lebeletšego pele go thabela bophelo bjo bo sa felego mo lefaseng la paradeise, e sego go buša le Kriste legodimong. (Johane 10:​16; Luka 23:​43; Kutollo 21:​3, 4) E le “lešaba le lexolo” la Bakriste ba botegago bao ‘ba hlankelago Modimo mosegare le bošego,’ ba thabela go ba babogedi Selalelong sa Morena. Ge e le gabotse mantšu a bona le ditiro di tsebatša gore: “Xo phološa ké xa Modimo wa rena e a dutšexo sedulong sa boxoši, ké xa Kwana.”​—Kutollo 7:​9, 10, 14, 15.

Ga Kae?

“Dirang byalo xore e bê xo nkxopola.”​Luka 22:⁠19.

Segopotšo se swanetše go binwa gakae e le gore re dule re gopola lehu la Kriste? Jesu ga se a bolela ka go lebanya. Lega go le bjalo, ka ge a hlomile Sejo sa Morena sa Mantšiboa ka Nisani 14, mantšiboeng a Paseka yeo ba-Isiraele ba bego ba e bina ngwaga le ngwaga, go molaleng gore Jesu o be a rerile gore Segopotšo se binwe ka tsela e swanago. Ka ge ngwaga le ngwaga ba-Isiraele ba be ba bina go lokollwa ga bona bokgobeng kua Egipita, Bakriste ba gopola ngwaga le ngwaga go lokollwa ga bona bokgobeng bja sebe le lehu.​—Ekisodo 12:​11, 17; Ba-Roma 5:​20, 21.

Kgopolo ya gore ngwaga le ngwaga go gopolwe tiragalo e itšego ya bohlokwa e tloga e le yeo e tlwaelegilego. Ka mohlala, ela hloko ge banyalani ba gopola letšatši leo ba nyetšego ka lona goba ge setšhaba se gopola tiragalo ya bohlokwa historing ya sona. Gantši segopotšo se direga gatee ka ngwaga letšatšing la tiragalo yeo. Ka mo go kgahlišago, ka nywaga-kgolo e mentši ka morago ga Kriste, bontši bja bao ba bego ba ipolela gore ke Bakriste ba be ba bitšwa ma-Quartodeciman, e lego seo se bolelago gore “Bo-ralesome-nne,” ka gobane ba be ba gopola lehu la Jesu gatee ka ngwaga ka Nisani 14.

Se Bonolo Eupša se Bohlokwa Kudu

Moapostola Paulo o ile a hlalosa gore go bina Selalelo sa Morena go tla dira gore barutiwa ba Jesu ba “tsebatšê lehu la Morêna.” (1 Ba-Korinthe 11:​26) Ka gona, go bina mo go tla lebiša tlhokomelo temeng ya bohlokwa yeo Jesu a e kgathilego ka lehu la gagwe go phethagatšeng morero wa Modimo.

Ka go botega ga gagwe go fihla lehung, Jesu Kriste o godišitše Jehofa Modimo e le Mmopi yo bohlale le yo a nago le lerato le Mmuši wa go loka. Ka go se dumelelane le dipolelo tša Sathane le ka go se swane le Adama, Jesu o ile a hlatsela gore go a kgonega gore batho ba dule ba botegela Modimo, gaešita le ka tlase ga mathata a magolo kudu.​—Jobo 2:​4, 5.

Le gona Selalelo sa Morena se re gopotša ka lerato la Jesu la boikgafo. Go sa šetšwe diteko tše šoro, Jesu o ile a dula a e-⁠kwa Tatagwe ka mo go phethagetšego. Ka gona o ile a kgona go neela bophelo bja gagwe bjo bo phethagetšego e le motho bakeng sa go lefa molato o mogolo wa sebe sa Adama. Bjalo ka ge Jesu a ile a hlalosa, o tletše “xo neêla bophelô bya xaxwe xore e bê topollô ya ba bantši.” (Mateo 20:​28) Ka baka leo, bohle bao ba nago le tumelo go Jesu ba ka lebalelwa dibe tša bona gomme ba hwetša bophelo bjo bo sa felego ka go dumelelana le morero wa Jehofa ka batho wa go tloga mathomong.​—Ba-​Roma 5:⁠6, 8, 12, 18, 19; 6:​23; 1 Timotheo 2:​5, 6. *

Le gona tše ka moka di bontšha go loka ga Jehofa mo gogolo le botho bjo bo sa swanelago bja go direla batho tokišetšo ya phološo. Beibele e re: “Leratô la Modimo le a re ratilexo ka lôna, le bônaxetše ka xe a roma Morwa wa xaxwe Mo-tswalwa-eši, a tla lefaseng xore re phelê ka yêna. Leratô xe le le xôna xa se ka xore ké rena re ratilexo Modimo; ké ka xe Yêna a re ratile a roma Morwa wa xaxwe, a ba seloba sa dibe tša rena.”​—1 Johane 4:​9, 10.

Ee, Segopotšo ke tiragalo e kgahlišago gakaakang! Ke e bonolo le yeo e ka dirwago moo e lego gore go ka kgonega gore e gopolwe lefaseng ka bophara ka tlase ga maemo a fapa-fapanego, lega go le bjalo ke seswantšhetšo sa bohlokwa sa go ka dula se gopolwa ka nako e telele.

Seo se se Bolelang go Wena

Lehu la sehlabelo la Morena wa rena Jesu Kriste e bile tshenyagalelo e kgolo kudu go yena gotee le go Tatagwe, Jehofa. E le motho yo a phethagetšego, Jesu ga se a ka a lebeletšana le lehu la leabela bjalo ka rena ka moka. (Ba-Roma 5:​12; Ba-Hebere 7:​26) A ka ba a ile a tšwela pele a phela ka mo go sa felego. Gaešita le bophelo bja gagwe bo be bo ka se tšewe ka kgang ka ntle le gore yena a dumelele seo. O itše: “Xa xo e a nkamoxaxo bophelô bya-ka; ké Nna mong ke bo xafaxo.”​—Johane 10:⁠18.

Lega go le bjalo, Jesu ka go rata o ile a neela bophelo bja gagwe bjo bo phethagetšego e le motho bjalo ka sehlabelo e le gore ‘a fenye Diabolo e a bego a na le matla a lehu; o mo fentše ka go hwa ga gagwe, a lokolla bao e bego e le batlengwa ka go boifa lehu mehla yohle ge ba sa phela.’ (Ba-Hebere 2:​14, 15) Lerato la Kriste la boikgafo le bonagala ka mo go oketšegilego mohuteng wa lehu leo a ilego a ineela go lona. O be a lemogile gabotse tsela yeo a bego a tla tlaišega ka yona le go hwa.​—Mateo 17:​22; 20:​17-⁠19.

Le gona Segopotšo se re gopotša ka pontšho e kgolo kudu ya lerato yeo e kilego ya dirwa ke Tatago rena wa legodimong, Jehofa. E bile mo go gateletšago gakaakang go yena, yo e lego “wa dikxauxêlô tše ntši, yo pelo-thlomoxi,” go kwa le go bona ‘megokgo le dillo tše thata’ tša Jesu a le kua serapeng sa Getsemane, a bethwa ka sehlogo, a kokotelwa koteng ka tsela e šoro le go hwa lehu la go nanya le le bohloko. (Jakobo 5:​11, mongwalo wa tlase ka go NW; Ba-Hebere 5:⁠7; Johane 3:​16; 1 Johane 4:​7, 8) Gaešita le gona bjale, mo e ka bago nywaga-kgolo ka morago, go fo nagana ka lehu la Jesu go baka bohloko bja maikwelo go ba bantši.

Anke o nagane gore Jehofa Modimo le Jesu Kriste ba lefile tefo e kgolo gakaakang bakeng sa rena badiradibe! (Ba-Roma 3:​23) Letšatši le lengwe le le lengwe re lebeletšana le therešo e bohloko ya boemo bja rena bja sebe le mafokodi a rena. Lega go le bjalo, motheong wa sehlabelo sa Jesu sa topollo, re ka kgopela Modimo tebalelo. (1 Johane 2:​1, 2) Se se dira gore re kgone go thabela go bolela ka bolokologi le Modimo le go ba le letswalo le le hlwekilego. (Ba-Hebere 4:​14-16; 9:​13, 14) Go feta moo, re ka ba le kholofelo ya go phela paradeiseng mo lefaseng ka mo go sa felego. (Johane 17:⁠3; Kutollo 21:​3, 4) Ditšhegofatšo tše le tše dingwe tše dintši ke ditla-morago tša Jesu tša tiro e kgolo kudu ya boikgafo.

Go Bontšha Tebogo ya go Leboga Selalelo sa Morena

Ka ntle le pelaelo Selalelo sa Morena ke pontšho e kgahlišago kudu ya “botho bjo bogolo bjo bo sa swanelago bja Modimo.” Le gona tokišetšo ya Jehofa Modimo ya sehlabelo sa topollo​—e kgonegilego ka lerato la Jesu la boikgafo​—ka kgonthe ke “mpho ya gagwe e sa lefelelwego yeo e sa hlalosegego.” (2 Ba-Korinthe 9:​14, 15, NW) Na dipontšho tše tša botho bja Modimo ka Jesu Kriste ga di go tutueletše go ba le maikwelo a tseneletšego le a swarelelago a tebogo?

Re kgodišegile gore go bjalo. Ka go rialo, re go laletša ka borutho go bokana gotee le Dihlatse tša Jehofa ge di bina Segopotšo sa lehu la Jesu. Lenyaga Segopotšo se tla binwa ka Laboraro, April 16, ka morago ga ge letšatši le sobetše. Dihlatse tša Jehofa tša lefelong la geno di tla thabela go go tsebiša nako le lefelo tšeo di swanetšego tša tiragalo ye ya bohlokwa kudu.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 19 Bakeng sa tlhahlobo e tseneletšego ka topollo, hle bona puku ya Tsebo e Išago Bophelong bjo bo sa Felego, e gatišitšwe ke Dihlatse tša Jehofa.

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 6]

KE POLELWANA EFE E NEPAGETŠEGO MAGARENG GA E REGO “KE MMELE WA-KA” LE E REGO “SE SE SWANTŠHETŠA MMELE WA-KA”?

Ge Jesu a be a re ‘ke nna mojako’ e bile “ké Nna sehlare sa morara” ga go na yo a ilego a nagana gore e be e le mojako wa kgonthe goba morara wa kgonthe. (Johane 10:⁠7; 15:⁠1, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Ka mo go swanago, ge The New Jerusalem Bible e tsopola Jesu a re: “Senwelo se ke kgwerano e mpsha,” ga re phethe ka gore senwelo ka bosona e be e le kgwerano e mpsha e le ka kgonthe. Ka mo go swanago, ge a be a re senkgwa ‘e be e le’ mmele wa gagwe, go molaleng gore senkgwa se be se swantšhetša mmele wa gagwe. Ka go rialo, phetolelo ya Charles B. Williams e re: “Se se emela mmele wa-ka.”​—Luka 22:​19, 20.

[Caption on page 5]

Senkgwa se sa omelwago le beine ke diswantšhetšo tše di swanetšego tša mmele wa Jesu wo o se nago sebe le madi a gagwe a tšholotšwego

[Caption on page 7]

Segopotšo ke kgopotšo ya lerato le legolo leo le bontšhitšwego ke Jehofa Modimo le Jesu Kriste