GE E le gore o dula o tšhošwa ke go kwa ditaba tše dintši tše mpe, gona ga o noši. Ka 2014, Barack Obama yoo ka nako yeo e bego e le mopresidente wa United States, o ile a bolela gore ka baka la dilo ka moka tše mpe tšeo di begwago ditabeng, batho ba bantši ba phetha ka gore ‘lefase ga le sa laolega e bile ga go na seo motho a ka se dirago.’

Lega go le bjalo, ka morago ga go bolela mantšu ao, o ile a bolela ka mafolofolo ka dithulaganyo tšeo di dirwago gona bjale tša go lokiša mathata a mantši a lefase. O ile a re megato yeo e tšerwego ke mebušo e mengwe ke “ditaba tše dibotse” le gore o “tloga a na le kholofelo” e bile “ga a belaele le gatee” ka bokamoso. Ka mantšu a mangwe, o be a bontšha gore maiteko ao a dirwago ke batho bao ba nago le maikemišetšo a mabotse a ka dira gore lefase le laolege gotee le go thibela phedišo ya lona.

Batho ba bantši ba dumelelana le yena. Ka mohlala, ba bangwe ba tshepa thutamahlale, yeo e bontšhago e sa le pele gore thekinolotši yeo e gatelago pele ka lebelo e tla thuša go lokiša lefase. Setsebi se sengwe sa tša thekinolotši le go hlangwa ga dilo se akanya gore ka bo 2030, “thekinolotši ya rena e tla ba e gatetše pele ka makga a dikete gomme ka bo 2045, e tla ba e gatetše pele ka makga a dimilione.” O okeditše ka gore: “Re dira gabotse kudu. Re kgona go rarolla mathata ka pelapela.”

Ge e le gabotse lefase le senyegile go fihla kae? Na phedišo ya lefase ka moka e tloga e le kgauswi? Le ge boramahlale le boradipolotiki ba kwatša molaetša wa kholofelo, batho ba bantši ba sa dutše ba sa kgodišege ka bokamoso. Ka baka la’ng?

 Ga go pelaelo gore o ka ba o nagana ka dilo tše dingwe tšeo di beago maphelo a rena kotsing. Eupša o ka se hwetše dikarabo tše di kgotsofatšago mabapi le bokamoso ka go no hlahloba dilo ka moka tše mpe tšeo di diregago lehono. Ba bangwe ba ka bolela se se swanago tabeng ya go no theetša boradipolotiki le boramahlale. Lega go le bjalo, ka ge go bontšhitšwe sehlogong se se fetilego, batho ba bantši ba ile ba hwetša dikarabo tše di kgotsofatšago tša dipotšišo tša bona ka maemo a lefase le bokamoso. Dikarabo tšeo di hwetšwa kae?

DIBETŠA TŠEO DI BAKAGO TSHENYO E KGOLO. Go sa šetšwe maiteko a magolo ao a dirwago ke Mokgatlo wa Ditšhaba tše Kopanego gotee le mekgatlo e mengwe, maiteko ao a tloga a paletšwe ke go fokotša dibetša tša nuclear. Go e na le moo, baetapele ba go ba le lenyatšo ba tšwela pele ba kwera melao ya go laola dibetša. Dinaga tšeo di tumilego ka go ba le dibetša tša nuclear di kaonefatša dipomo tša tšona tša kgale le go dira tše difsa tše kotsi le go feta. Dinaga tšeo di bego di sa kgone go baka tshenyo e kgolo, ga bjale di bolaya batho ba bantši kudu.

Taba ya gore ditšhaba di dula di itokišeditše ntwa ya nuclear go feta le ge e le neng pele e dira gore lefase e be lefelo le kotsi kudu gaešita le nakong ya “khutšo.” Ka mohlala, puku ya Bulletin of the Atomic Scientists e lemoša ka gore: “Dibetša tšeo di hlametšwego go ‘bolaya’ di sa laolwe ke motho di dira gore batho ba phele ba tšhogile.”

BOEMO BJA RENA BJA TŠA MAPHELO BO KOTSING. Thutamahlale e na le mo e felelago gona ge go tliwa tabeng ya go re kgonthišetša gore re phela gabotse mmeleng. Dilo tšeo di re bakelago malwetši di a oketšega, e lego tšeo di akaretšago madi a magolo (high blood presure), go nona kudu, go šilafatšwa ga moya le go diriša dihlaretagi gampe. Batho ba bantši ba hlokofala ka baka la malwetši a go se fetele, a bjalo ka kankere, bolwetši bja pelo le bja swikiri. Ba bangwe ba bantši ba palelwa ke go itirela dilo ka baka la malwetši a mangwe, ao a akaretšago bolwetši bja monagano. Mengwageng ya morago bjale batho ba bantši ba ile ba hlaselwa ke malwetši a mangwe a kotsi, a bjalo ka twatši ya Ebola le twatši ya Zika. Tabakgolo ke gore: Batho ga ba kgone go laola malwetši, e bile ga go bonale ba ka tsoga ba a fedišitše!

BATHO BA SENYA TLHAGO. Difeketori di šilafatša moya. Ngwaga le ngwaga batho ba dimilione ba hwa ka baka la go hema moya o šilafetšego.

Batho, ditšhaba gotee le mekgatlo ya mmušo ba lahlela mantle, ditlakala tša sepetlele le tša temo, dipolasitiki le dilo tše dingwe tše di šilafatšago ka mawatleng. Encyclopedia of Marine Science e re: “Dikhemikhale tše tše di šilafatšago di tsenya mpholo diphoofolong le dimeleng tša ka lewatleng gotee le bathong bao ba jago diphedi tšeo tša ka lewatleng.”

Le gona, re felelwa ke meetse ao a hlwekilego. Mongwadi wa dipuku tša thutamahlale wa Brithania e lego Robin McKie, o lemoša ka gore: “Batho ba lebane le bothata bja tlhaelelo ya meetse, e lego bothata bjoo bo tla aparelago lefase ka moka.” Boradipolotiki ba dumela gore tlhaelelo ya meetse e bakwa ke batho, gomme e tloga e bakela batho bothata bjo bo bogolo kudu.

BATHO BA HLASELWA KE DIKOTSI TŠA TLHAGO. Madimo a boifišago le ditšhišinyego tša lefase di dira gore go feleletše go na le mafula a kotsi, go kgerega ga mmu le maswika gotee le mehuta e mengwe ya tshenyo. Batho ba bantši ba a hwa goba ba kgongwa gampe ke dikotsi tše tša tlhago go feta le ge e le neng pele. Nyakišišong yeo e gatišitšwego ke U.S. National Aeronautics of Space Administration e bontšha gore go na le kgonagalo e kgolo ya gore go tle go be le “madimo a magolo, go fiša kudu le mafula ao a bakwago ke dipula tšeo di nago ka morago ga komelelo.” Na batho ba tla fedišwa ke dikotsi tša tlhago?

Ga go pelaelo gore o ka ba o nagana ka dilo tše dingwe tšeo di beago maphelo a rena kotsing. Eupša o ka se hwetše dikarabo tše di kgotsofatšago mabapi le bokamoso ka go no hlahloba dilo ka moka tše mpe tšeo di diregago lehono. Ba bangwe ba ka bolela se se swanago tabeng ya go no theetša boradipolotiki le boramahlale. Lega go le bjalo, ka ge go bontšhitšwe sehlogong se se fetilego, batho ba bantši ba ile ba hwetša dikarabo tše di kgotsofatšago tša dipotšišo tša bona ka maemo a lefase le bokamoso. Dikarabo tšeo di hwetšwa kae?