• Beibele e phologile go hlaselwa o šoro ke batho ba bantši bao ba nago le matla a bolaodi. Ka mohlala, ge e bolela ka dinaga tše itšego tšeo go thwego ke tša Bokriste tša lekgolong la bo-13 go ya go la bo-15 la nywaga, puku ya An Introduction to the Medieval Bible e re “go ba ga motho le Beibele le go e bala ka segagabo go be go tswalanywa kudu le bohlanogi le kganetšo.” Diithuti tšeo di bego di fetolela Beibele ka segagabo tšona goba tšeo di bego di kgothaletša batho go ithuta Beibele di be di bea maphelo a tšona kotsing. Tše dingwe di ile tša bolawa.

• Go sa šetšwe manaba a Beibele a mantši, batho ba bantši lefaseng ka moka ba na le yona—e bile e sa dutše e—hwetšagala gohle. Go akanyetšwa gore go gatišitšwe dikopi tša yona tše e ka bago tše dibilione tše hlano, e feletše goba ka dikarolo tša yona, ka maleme a fetago a 2 800. Se se fapana kudu le dipuku tša filosofi, tša thutamahlale le dipuku tše dingwe tšeo di ka bago di sa hwetšagale kudu gomme ka go akgofa tša felelwa ke mohola.

• Beibele e thušitše go boloka a mangwe a maleme ao e fetoletšwego ka ona le go a kaonefatša. Phetolelo ya Sejeremane yeo e fetoletšwego ke Martin Luther e ile ya kaonefatša kudu leleme leo. Kgatišo ya mathomo ya King James Version e hlalositšwe e le “yeo mohlomongwe e lego puku e nnoši yeo e dirišitšwego ke batho ba bantši yeo e kilego ya gatišwa” ka Seisemane.

• Beibele e “kgomile kudu setšo sa ka Bodikela, ga se ya kgoma feela bodumedi le mediro ya bjona, eupša gape e kgomile le tša bokgabo, tša bongwadi, molao, dipolotiki le dilo tše dingwe tše dintši kudu.”—The Oxford Encyclopedia of the Books of the Bible.

Tšeo e fo ba tše dingwe tša dintlha tšeo di dirago gore Beibele e phale dipuku ka moka. Lega go le bjalo, ke ka baka la’ng e tumile gakaakaa? Ke ka baka la’ng batho ba ile ba bea maphelo a bona kotsing bakeng sa yona? Mabaka a mantši a seo a akaretša a latelago: Beibele e na le tsebišo e bohlale mabapi le kamoo re swanetšego go phela ka gona le kamoo re ka bago bagwera ba Modimo. Beibele e re thuša go kwešiša sebaki se segolo sa tlaišego ya batho le dintwa. Se sekaone le go feta ke gore e holofetša gore mathata ao a tla fela, ya ba ya utolla gore seo se tla direga bjang.

Thuto e bohlokwa. Lega go le bjalo, kuranteng ya Canada ya Ottawa Citizen go boletšwe gore “thuto . . . yeo e neago motho maemo . . . ga e kgonthišetše gore motho a ka kgona go dira diphetho tše di nepagetšego tša boitshwaro.” Nyakišišo yeo e dirilwego lefaseng ka bophara yeo e gatišitšwego ke Edelman, e lego khamphani ya ditswalano tša batho, e bontšha gore ruri batho ba bantši bao ba rutegilego—go akaretša baetapele ba tša kgwebo le ba mmušo—ba a hlalefetša, ba dira bomenetša e bile ba a utswa, e lego seo se feleletšago ka “gore batho ba se sa bota baetapele.”

Beibele e ruta kudu ka ditaba tša Modimo le kamoo re swanetšego go itshwara ka gona. E re ruta ka “toko, toka le go botega, [ra] lemoga tsela ka moka ya go loka.” (Diema 2:9) Ka mohlala, monna wa mengwaga e 23, yoo re tla mmitšago Stephen, o be a le kgolegong kua Poland. Ge a le moo, o ile a ithuta Beibele le go lemoga keletšo ya yona e holago. O ngwadile gore: “Bjale ke bona seo se bolelwago ke go ‘godiša tatago le mmago.’ E bile ke ithutile go laola maikwelo a ka, kudukudu go galefa ka mo go feteletšego.”—Baefeso 4:31; 6:2.

Stephen o ile a naganišiša ka molao wa motheo woo o hwetšwago go Diema 19:11, wo o rego: “Temogo ya motho e fokotša bogale bja gagwe gomme go botse ge a sa latišiše molato.” Ga bjale ge Stephen a lebeletšana le boemo bjo boima, o leka go bo lekola a išitše maswafo fase le go diriša melao ya motheo ya Beibele ya maleba. O itše: “Ke hweditše gore Beibele ke puku e di phalago tšohle ya tlhahlo.”

Maria, yoo e lego Hlatse ya Jehofa, o ile a rogwa gare ga batho ke mosadi yo a nago le kgethollo, yoo a ilego a baka mpherefere. Eupša go e na le gore Maria a itefeletše, o ile a no itshepelela a išitše maswafo fase. Ke moka mosadi yola o ile a swabišwa ke boitshwaro bja gagwe gomme a nyaka Dihlatse tša Jehofa. Mo e ka bago ka morago ga kgwedi, ge mosadi yoo a be a bona Maria gape, o ile a mo gokarela gomme a kgopela tshwarelo. Go feta moo,  o ile a lemoga gabotse gore boleta bja Maria le boitshwaro bja gagwe bo bontšha gore ke yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Mafelelo e bile afe? Mosadi yoo gotee le ditho tše hlano tša lapa la gabo ba ile ba dira phetho ya go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa.

Jesu Kriste o itše bohlale bo hlatselwa ka mafelelo a bjona. (Luka 7:35) Ka baka leo, go na le bohlatse bjo bontši bja gore melao ya motheo ya Beibele e tloga e šoma! E re dira gore re be batho ba bakaone. E “dira gore yo a se nago temogo a be bohlale,” e “thabiša pelo” gomme e “phadimiša mahlo” ka go re botša ka Modimo le kamoo re swanetšego go itshwara ka gona.—Psalme 19:7, 8.

Ge banyakišiši ba nyakišiša malwetši a šoro, ba leka go hwetša seo se a bakilego. Mokgwa wo o šoma le tabeng ya ge re nyaka go kwešiša lebaka leo go nago le tlaišego le dintwa. Le gona, Beibele e thuša kudu ka gobane e re botša ka ditiragalo tša mathomong a bophelo bja rena, e lego nako yeo mathata a rena a thomilego ka yona.

Puku ya Genesi e utolla gore mathata a batho a thomile ge batho ba mathomo ba be ba rabela kgahlanong le Modimo. Gare ga dilo tše dingwe, ba ile ba kgetha go itirela phetho mabapi le se se lokilego le se se fošagetšego—e lego tshwanelo yeo e bego e le ya Mmopi wa rena a nnoši. (Genesi 3:1-7) Ka manyami, ga e sa le go tloga ka nako yeo, batho ka kakaretšo ba tsenwe ke moya woo wa go ipuša. Mafelelo e bile afe? Batho ga se ba lokologa le go thaba, eupša maphelo a bona a tletše ka dintwa, kgatelelo, ga ba sa kwa Modimo e bile ba hloka boitshwaro. (Mmoledi 8:9) Beibele e bolela gabotse ge e re: “Ga go matleng a motho . . . gore a laole dikgato tša gagwe.” (Jeremia 10:23) Ditaba tše dibotse ke gore borabele bja batho bo kgauswi le go fela.

Beibele e re kgonthišetša gore ka ge Modimo a rata bao ba hlomphago bolaodi bja gagwe le melao ya gagwe, a ka se kgotlelele sa ruri bobe le tlaišego. Ba babe “ba tla ja dienywa tša tsela ya bona.” (Diema 1:30, 31) Ka lehlakoreng le lengwe, “ba boleta bona e tla ba beng ba lefase, ba tla thaba kudu ka baka la go ata ga khutšo.”—Psalme 37:11.

Modimo o tla phethagatša morero wa gagwe wa go dira gore mo lefaseng go be le khutšo a diriša ‘Mmušo wa Gagwe.’ (Luka 4:43) Mmušo woo ke pušo yeo e tlago go buša lefase ka moka, gomme Modimo o tla o diriša go bontšha tshwanelo ya gagwe ya go ba Mmuši wa batho. Jesu o bontšhitše gore Mmušo wo o tla buša mo lefaseng, gomme thapelong ya gagwe ya mohlala a re: “Mmušo wa gago a o tle. Thato ya gago a e direge . . . mo lefaseng.”—Mateo 6:10.

Ee, bao ba tlago go bušwa ke Mmušo wa Modimo ba tla dira thato ya Modimo gomme ba dumela gore Mmopi ke yena a swanelegago go buša batho, e sego motho le ge e le ofe. Go tla fela bomenetša, megabaru, go fapana ga maemo a tša ikonomi, kgethollo ya semorafo le dintwa. Go tla ba le lefase le tee e le ka kgonthe, mmušo o tee le ditekanyetšo tše di swanago tša boitshwaro le tsela e tee ya go hlankela Modimo.—Kutollo 11:15.

Ge e ba re nyaka go tlo phela lefaseng leo, go nyakega gore re ithute ka Modimo. Timotheo  wa Pele 2:3, 4 e re: “[Thato ya Modimo ke] gore mehuta yohle ya batho e phološwe gomme e fihle tsebong e nepagetšego ya therešo.” Therešo yeo e akaretša dithuto tša Beibele tša seo re ka rego ke molaotheo wa Mmušo wa Modimo, e lego melao le melao ya motheo yeo Mmušo wa Modimo o tlago go buša ka yona. Mehlala ya melao yeo e ka hwetšwa Thutong ya Thabeng ya Jesu Kriste. (Mateo, dikgaolo 5-7) Ge o bala dikgaolo tšeo tše tharo, leka go bona ka leihlo la kgopolo kamoo bophelo bo tlago go ba ka gona ge yo mongwe le yo mongwe a tla be a diriša bohlale bja Jesu.

Na re swanetše go makatšwa ke gore Beibele ke puku yeo batho ba bantši ba nago le yona lefaseng ka moka? Le gatee! Dithuto tša yona di bontšha gore e tšwa go Modimo. Le gona taba ya gore batho ba bantši lefaseng ka moka ba na le yona e bontšha gore Modimo o nyaka gore batho ba maleme ka moka le ditšhaba ka moka ba ithute ka yena, gomme ba tle ba hwetše ditšhegofatšo tša Mmušo wa gagwe.—Ditiro 10:34, 35.