Go fetofetoga ga maemo a leratadima go dira gore dimela le diphedi tše dingwe tša ka lewatleng di be kotsing. Borasaense ba akanya gore mo e ka bago dimela ka moka tša ka lewatleng, tšeo di thušago diphedi tše dingwe tša ka lewatleng gore di phele, di ka no hwelela mengwageng e 30 goba ka tlase e tlago.

Ditsebi di akanya gore dinonyana tše dintšhi tšeo di hwetšago dijo tša tšona ka lewatleng di ka ba di jele polasetiki, le gona dipolasitiki tšeo di hwetšwago ka lewatleng di bolaya diphedi tše dintšhi kudu tša ka lewatleng ngwaga le ngwaga.

 Ka 2022 António Guterres yo e lego Mongwaledi wa Ditšhaba tše di Kopanego o rile: ‘Ke kgale re sa hlokomele mawatle ebile lehono mawatle a boemo bjoo a hlokago go hlokomelwa kudu.’

Mawatle le diphedi tšeo di lego ka gare ga ona, di bopilwe ka tsela yeo e dirago gore di kgone go dula di hlwekile le go phela gabotse ge fela batho ba sa di šilafatše. Puku yeo e bitšwago Regeneration: Ending the Climate Crisis in One Generation e bolela gore, ge batho ba sa kgone go šilafatša karolo e itšego ya lewatle ‘lewatle le kgona go itlhwekiša.’ Bona mehlala e latelago:

• Diphedi tše dinyenyane tšeo di bitšwago di-phytoplankton di ja carbon dioxide e lego moya woo o dirago gore thempheretšha e ye godimo kudu. Phytoplankton e kgona go swara mo e ka bago carbon dioxide ye e swarago ke mehlare ka moka, bjang le dimela tše dingwe ka moka tšeo di lego mo lefaseng di kopane.

• Diphedi tše dinyenyane tša ka lewatleng, di ja matlalo le marapo a dihlapi tšeo di hwilego tšeo di ka šilafatšago lewatle. Ke moka diphedi tšeo tše dinyenyane ka bo tšona, di ja ke diphedi tše dingwe tša ka lewatleng. Smithsonian Institution Ocean Portal e re, ‘se se dira gore lewatle le dule le hlwekile.’

• Diphedi tše dintšhi tša ka lewatleng, di šila esiti yeo e lego ka meetseng yeo e ka bago kotsi go dimela le diphedi tše dingwe tša ka lewatleng, gore e be meetse a letswai ao a ka se di gobatšego.

Go ka se hlokege gore re hlwekiše lewatle ge e ba re sa le šilafatše. Ke ka baka leo ditsebi di kgothaletšago batho gore ba diriše dipeke, dithulusi le dilo tša go tšhela dilo tšeo ba ka di dirišago ka makga a mantšhi, go e na le gore ba diriše dilo tšeo di dirilwego ka polasitiki ke moka ba di lahla.

Eupša go sa na le mo gontšhi moo go swanetšego go dirwa. Go sa tšwa go hwetšwa gore, ka ngwaga o tee, environmental organization e topile ditšhila tšeo di lekanago dikhilograma tše 9,3 tšeo di ntšhitšwego ke maphoto a lewatle dinageng tše 112. Lega go le bjalo ditšhila tšeo ge di bapetšwa le tšeo di tsenago ka gare ga lewatle ngwaga le ngwaga, ke tše dinyenyane kudu.

National Geographic e boletše gore ‘esiti yeo e bago gona ka lewatleng, go ka se kgonege gore e ntšhiwe.’ Dilo tšeo batho ba dulago ba di fiša, ‘di dira gore diphedi tša ka lewatleng di palelwe ke go hlwekiše lewatle ka ge di bopilwe di na le bokgoni bja go dira bjalo.’

“Lefase le tletše dilo tšeo o di tšweleditšego. Ge e le lewatleng le le legolo kudu, go na le dilo tše dintšintši tšeo di sepelago gona, tšona diphedi tše dinyenyane le tše dikgolo.”—Psalme 104:​24, 25.

Mmopi wa rena o dirile mawatle ka tsela yeo e dirago gore a kgone go itlhwekiša. Ka ge Mmopi a bopile mawatle le diphedi tšeo di lego go ona, gona re ka tshepa gore o tla kgona go hlwekiša mawatle ao re a šilafaditšego. Bona sehlogo seo se rego “Modimo o re Holofetša Gore Lefase la Rena le tla Dula le le Gona,” go letlakala 15.