Tsoma Mmušo wa Modimo, e Sego Dilo tša Lefase
“Le tsome Mmušo wa [Modimo] ka mo go tšwelago pele gomme dilo tše le tla di okeletšwa.”—LUKA 12:31.
DIKOPELO: 40, 98
1. Phapano ke efe magareng ga dilo tšeo re di hlokago le tšeo re di nyakago?
GO THWE dilo tšeo motho a di hlokago ga se tše dintši, eupša tšeo a di nyakago ga di fele. Go bonagala batho ba bantši ba sa tsebe phapano magareng ga dilo tše ba di hlokago le tšeo ba di nyakago. Phapano ke efe? Selo seo o se “hlokago” ke selo seo o swanetšego go ba le sona ka baka la gore bophelo bja gago bo ithekgile ka sona. Dijo, diaparo le bodulo—tše ke dilo tšeo o tlogago o di hloka. Selo seo o se “nyakago” ke selo seo o ka ratago go ba le sona, eupša ga se gore ntle le sona o ka se phele.
2. Ke dilo dife tše dingwe tšeo batho ba di nyakago?
2 Dilo tšeo batho ba di nyakago di ka fapana kudu, go ithekgile ka gore ba dula kae. Dinageng tšeo di hlabologilego, batho ba bantši ba ka fo nyaka tšhelete e lekanego gore ba reke diselefouno, dithuthuthu goba ditsha. Dinageng tše di humilego, batho ba ka nyaka diaparo tša go tura, dintlo tše dikgolo goba dikoloi tša go
tura. Boemong le ge e le bofe, go na le kotsi e kgolo, e lego go tanywa ke go rata dilo tše di bonagalago, go nyaka dilo tše dintšintši go sa šetšwe gore re a di hloka goba go se bjalo, goba re ka kgona go di reka goba go se bjalo.TŠHABA DILO TŠE DI BONAGALAGO
3. Go rata dilo tše di bonagalago ke eng?
3 Dilo tše di bonagalago ke eng? Ke go phegelela mahumo go e na le go phegelela dilo tša Modimo. Gore motho o rata dilo tše di bonagalago, re bona ka dilo tšeo a di kganyogago, tšeo a di etišago pele le tšeo a tshwenyegilego ka tšona bophelong. Seo se dira gore re nyake dilo tše dintši tše di bonagalago. Motho yo a ratago dilo tše di bonagalago a ka fo se be le tšhelete e ntši goba a reka dilo tša go tura. Gaešita le badiidi ba ka rata dilo tše di bonagalago gomme ba se sa tsoma Mmušo pele.—Baheb. 13:5.
4. Sathane o diriša bjang “kganyogo ya mahlo?
4 Sathane o diriša borakgwebo go re fora gore re dumele gore go ba le dilo tše di bonagalago tšeo re sa di hlokego go bohlokwa ge e ba re nyaka go thabela bophelo. O diriša ‘kganyogo ya rena ya mahlo’ ka bokgwari go re tanya. (1 Joh. 2:15-17; Gen. 3:6; Die. 27:20) Lefase le le na le mohuta o mongwe le o mongwe wa dilo tše di bonagalago, tša maemo a godimo le tša maemo a tlase, tšeo tše dingwe tša tšona di dumišago. Na o kile wa reka selo seo ge e le gabotse o sa se hlokego, eupša o se rekile feela ka gobane o bone se bapatšwa goba se beilwe ka lebenkeleng? Na ka morago o ile wa lemoga gore o be o ka phela ka ntle le sona? Dilo tše bjalo tše di sego bohlokwa di raraganya bophelo bja rena le go re imetša go sa nyakege. Di ka re tanya gomme tša re šitiša go dira dilo tša moya tša go swana le go ithuta Beibele, go lokišeletša diboka le go ba go tšona gaešita le go ya tšhemong ka mehla. Gopola gore moapostola Johane o re lemošitše ka gore: “Lefase le a feta gomme go bjalo le ka kganyogo ya lona.”
5. Go ka direga’ng ka batho bao ba fetšago nako ya bona e ntši ba ikgobelela mahumo?
5 Sathane o nyaka gore re be makgoba a mahumo e sego a Jehofa. (Mat. 6:24) Batho bao ba fetšago nako e ntši ba ikgobelela mahumo ba feleletša ba ikwa ba se na mohola, ba fokola moyeng, ba šulafaletšwe ke bophelo e bile ba sa thaba. Seo se bakwa ke gore ba leka go ikgotsofatša gomme ba hlokomologa Modimo. (1 Tim. 6:9, 10; Kut. 3:17) Ba diragalelwa ke seo Jesu a se hlalositšego papišong ya gagwe ya mobjadi. Ge molaetša wa Mmušo o “[bjetšwe] meetlweng . . . , dikganyogo tša dilo tše dingwe ka moka di a tsenelela gomme tša bipa lentšu, la se be le dienywa.”—Mar. 4:14, 18, 19.
6. Re ithuta’ng go Baruke?
6 Gopola monna yo a bitšwago Baruke, yo e bego e le mongwaledi wa moporofeta Jeremia. Ge nako ya go fedišwa ga Jerusalema e be e batametše, Baruke o ile a thoma “go itsomela dilo tše dikgolo,” e lego dilo tšeo di bego di tlo fedišwa. Lega go le bjalo, selo seo a bego a swanetše go se tsoma e be e le seo Jehofa a bego a mo holofeditše sona, e lego go mo phološa. (Jer. 45:1-5.) Modimo o be a ka se šadiše dilo tše di bonagalago tša motho le ge e le ofe yo a bego a dula motseng woo wo o bego o tlo fedišwa. (Jer. 20:5) Ka ge bofelo bja tshepedišo ye bo batametše, ga bjale ga se nako ya gore re hlwe re sa ikgobokeletša dilo tše dintši tše di bonagalago. Ga se ra swanela go letela gore re tla phologa masetlapelo a magolo re na le dilo tša rena tše di bonagalago gaešita le ge re ka ba re di rata goba di re turetše.—Die. 11:4, Mat. 24:21, 22, Luka 12:15.
7. Re tlo ahlaahla’ng, gona ka baka la’ng?
7 Jesu o re neile keletšo e botse kudu ya go Mat. 6:19-21) Anke re baleng le go ahlaahla karolo yeo e begilwego go Mateo 6:25-34. Go dira bjalo go swanetše go re kgodiša gore re swanetše go ‘tsoma Mmušo wa Modimo pele,’ e sego dilo tša lefase.—Luka 12:31.
re thuša go hwetša dilo tše re di hlokago ntle le go šitišega go hlankela Modimo goba go itsomela dilo tše di bonagalago le go belaela kudu. O neile keletšo ye Thutong ya Thabeng. (JEHOFA O A RE HLOKOMELA
8, 9. (a) Ke ka baka la’ng re sa swanela go tshwenyega kudu ka dilo tšeo re di hlokago? (b) Ke’ng seo Jesu a bego a se tseba ka batho le dilo tše ba di hlokago?
8 Bala Mateo 6:25. Ge Jesu a be a botša batheetši ba gagwe gore ba ‘tlogele go belaelela maphelo a bona,’ go be go swana le go ba botša gore, ‘tlogelang go belaela.’ Ba be ba tshwenyegile ka dilo tšeo ba bego ba sa swanela go tshwenyega ka tšona. Jesu o itše ba tlogele go dira seo. O boletše seo ka lebaka le le kwagalago. Go belaela goba go tshwenyega ka dilo tše di sa hlokagalego, gaešita le ka dilo tša bohlokwa, go ka šitiša motho, gwa dira gore a hlokomologe dilo tša bohlokwa kudu tša moya. Jesu o be a tshwenyegile kudu ka barutiwa ba gagwe moo a ilego a ba lemoša ka taba ye ka makga a mangwe a mane Thutong ye ya Thabeng.—Mat. 6:27, 28, 31, 34.
9 Ke ka baka la’ng Jesu a itše re se tshwenyege ka seo re tlago go se ja, go se nwa goba go se apara? Na tše ga se tše dingwe tša dilo tše re di hlokago bophelong? Ke tšona! Ge e ba re sa kgone go hwetša dilo tše, na ka tlhago re ka se tshwenyege? Re tlo tshwenyega, le Jesu o be a tseba seo. O be a tseba gabotse dilo tšeo batho ba di hlokago letšatši le letšatši. Go feta moo, o be a tseba ka maemo a thata ao a bego a tlo wela barutiwa ba gagwe bao ba tla bego ba phela “mehleng ya bofelo,” yeo e ‘hlobaetšago le yeo go lego thata go lebeletšana le yona.’ (2 Tim. 3:1) Maemo ao a akaretša go hlokega ga mešomo, go wa ga ikonomi, go hlaela ga dijo le bodiidi bjo šoro. Lega go le bjalo, Jesu gape o be a tseba gore ‘bophelo bo bohlokwa go feta dijo le gore mmele o bohlokwa go feta diaparo.’
10. Ge Jesu a be a ruta balatedi ba gagwe go rapela, ke’ng seo a ilego a re ba thome ka sona?
10 Mathomong a thuto ya gagwe ya thabeng, Jesu o rutile batheetši ba gagwe gore ba kgopele Tatago bona wa legodimong gore a ba nee dinyakwa tša bophelo, a re ba rapele ka gore: “Re nee lehono dijo tša rena tša letšatši le.” (Mat. 6:11) Nakong e nngwe o ile a diriša mantšu a gore: “Re nee dijo tša rena tša letšatši go ya ka senyakwa sa letšatši le.” (Luka 11:3) Eupša keletšo yeo ga e re gore re dule re nagana ka dinyakwa tša rena. Yona thapelong yeo ya mohlala, Jesu o ile a thoma ka go rapelela Mmušo wa Modimo gore o tle. (Mat. 6:10; Luka 11:2) E le go thuša batheetši ba gagwe gore ba se tshwenyege, Jesu ka morago o ile a ba bontšha bohlatse bja gore Jehofa e be e dutše e le Mohlokomedi.
11, 12. Re ithuta’ng tseleng yeo Jehofa a hlokomelago dinonyana? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)
11 Bala Mateo 6:26. Re swanetše go “[šetša] ka kelohloko dinonyana tša legodimo.” Le ge diphedi tšeo e le tše dinyenyane kudu, di ja dienywa tše dintši, dipeu, dikhunkhwane le diboko. Di ja go feta batho le ge di na le mebele e menyenyane. Lega go le bjalo, ga go hlokagale gore di leme gore di tle di je. Jehofa o di nea dilo tšohle tšeo di di hlokago. (Ps. 147:9) Ke therešo gore ga a di tsenye dijo ka ganong! Di swanetše go yo sela, eupša dijo ke tše dintši.
12 Jesu o be a bona go ka se kwagale gore Tatagwe a fepe dinonyana eupša a se hlokomele batho ba gagwe. [1](1 Pet. 5:6, 7) A ka se re tsenye dijo ka ganong, eupša a ka šegofatša maiteko a rena a go lema dijo tšeo re di hlokago goba go hwetša tšhelete ya go reka dilo tšeo re di hlokago. Ge bophelo bo le thata, a ka tutuetša ba bangwe gore ba re thuše. Le ge Jesu a se a ka a bolela gore Jehofa o nea dinonyana madulo, Jehofa o di neile bohlale, bokgoni le dilo tšeo di nyakegago gore di ikagele dihlaga. Ka mo go swanago, le rena Jehofa a ka re thuša go hwetša bodulo bjo bo lekanego malapa a rena.
13. Ke’ng seo se bontšhago gore re ba bohlokwa go feta dinonyana?
13 Jesu o ile a botšiša batheetši ba gagwe gore: “Na ga le bohlokwa go feta [dinonyana tša legodimo]?” Ga go pelaelo gore Jesu o be a tseba gore e se kgale o be a tlo hwela batho. (Bapiša le Luka 12:6, 7.) Sehlabelo sa Kriste sa topollo ga se hole diphoofolo le diphedi tše dingwe. Jesu ga se a hwela dinonyana, eupša o hwetše rena e le gore re tle re thabele bophelo bjo bo sa felego.—Mat. 20:28.
14. Ke’ng seo motho yo a tshwenyegago a ka se tsogego a kgonne go se dira?
14 Bala Mateo 6:27. Bjale ke ka baka la’ng Jesu a ile a re motho yo a belaelago a ka se oketše bophelo bja gagwe ganyenyane? Ke ka gobane go tshwenyega go sa hlokagale ka dinyakwa tša rena tša bophelo go ka se ke gwa dira gore re phele nako e telele. Go e na le mo, go tshwenyega kudu go ka dira gore re hwe kapela.
15, 16. (a) Re ithuta’ng tseleng yeo Jehofa a hlokomelago matšoba a naga ao a bitšwago dilili? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.) (b) Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona, gona ka baka la’ng?
15 Bala Mateo 6:28-30. Na go na le motho yo a sa nyakego diaparo tše dibotse, kudukudu ge a tšea karolo medirong ya moya, e lego go ya tšhemong goba dibokeng le dikopanong? Le ge re di nyaka, na re swanetše go “belaela ka diaparo”? Le lekgeng le, Jesu o re botša ka tlholo ya Jehofa. Tabeng ye, re ka ithuta go gontši go “matšoba a naga ao a bitšwago dilili.” Jesu a ka ba a be a naganne ka matšoba a mabotse kudu a go swana le di-gladiolus, di-hyacinth, di-iris le di-tulip. Matšoba a ga a ithokele diaparo goba go di loga. Lega go le bjalo, botse bja ona bo dira gore re thabele go a lebelela. Jesu o itše “gaešita le Solomone letagong la gagwe ka moka ga se a ka a tšhepha bjalo ka le lengwe la ona”!
16 Ntlha yeo Jesu a bego a e bolela mo ke gore: “Ge e ba Modimo a apeša dimela tša naga ka mokgwa woo . . . , na a ka se upše a apeša lena kudu, lena ba tumelo e nyenyane?” Ruri o tla dira bjalo! Lega go le bjalo, barutiwa ba Jesu ba be ba se na tumelo. (Mat. 8:26; 14:31; 16:8; 17:20) Ba be ba swanetše go ba le tumelo le go bota Jehofa kudu. Go thwe’ng ka rena? Na re na le tumelo e tiilego ya gore Jehofa o nyaka go re hlokomela le gore o kgona go dira bjalo?
17. Ke’ng seo se ka senyago tswalano ya rena le Jehofa?
17 Bala Mateo 6:31, 32. Ga se ra swanela go ekiša batho ba “ditšhaba,” bao ba se nago tumelo e tiilego go Tatago rena wa legodimong yo a hlokomelago bao ba etišago dikgahlego tša Mmušo pele maphelong a bona. Go leka go ikgobelela “dilo tše ditšhaba di di phegelelago ka phišego” go tla senya tswalano ya rena le Jehofa. Go e na le moo, re ka tloga re kgodišega gore ge e ba re dira seo Jehofa a se nyakago, e lego go etiša dilo tša moya pele maphelong a rena, a ka se re time dilo tše dibotse. “Boineelo [bja rena] go Modimo” bo swanetše go re tutueletša go kgotsofalela “dijo le diaparo” le bodulo.—1 Tim. 6:6-8.
NA MMUŠO WA MODIMO O TLA PELE BOPHELONG BJA GAGO?
18. Ke’ng seo Jehofa a se tsebago ka yo mongwe le yo mongwe wa rena, gomme ke’ng seo a tlo re direlago sona?
18 Bala Mateo 6:33. Barutiwa ba Jesu ba swanetše go dula ba etiša Mmušo wa Modimo pele maphelong a bona. Ge e ba re dira seo, gona “dilo tše tše dingwe ka moka [re] tla di okeletšwa” go etša ge Jesu a boletše. Ke ka baka la’ng Jesu a be a ka re’alo? Go temana 32 o hlalositše gore: “Tatago lena wa legodimong o a tseba gore dilo tše ka moka le a di nyaka,” e le ge a bolela ka dinyakwa tša bophelo. Jehofa a ka nea yo mongwe le yo mongwe wa rena dijo, diaparo le bodulo, le pele ga ge re ka lemoga gore re a di hloka. (Bafil. 4:19) O a tseba gore ke diaparo dife tša rena tšeo di tlago go hlagala e se kgale. O tseba mohuta wa dijo tšeo re di jago le bodulo bjo bo re swanetšego, go ithekgile ka gore lapa la rena ke le lekaakang. Jehofa o tla kgonthišetša gore re hwetša dilo tšeo re tlogago re di hloka.
19. Ke ka baka la’ng re sa swanela go tshwenyega ka seo se ka diregago ka moswana?
19 Bala Mateo 6:34. Ela hloko gore Jesu o bolela ka lekga la bobedi gore: “Le ka mohla le se ke la belaela.” O nyaka gore re lebeletšane le dipelaelo tša bophelo letšatšing leo—re kgodišegile kudu gore Jehofa o tla re thuša. Ge e ba motho a belaela go sa hlokagale ka seo se ka diregago ka moswana, a ka thoma go ithekga ka yena go e na le go ithekga ka Modimo, gomme seo se ka gobatša tswalano ya gagwe le Jehofa—Die. 3:5, 6; Bafil. 4:6, 7.
TSOMA MMUŠO PELE, KE MOKA JEHOFA O TLA GO NEA DILO TŠE O DI HLOKAGO
20. (a) O ka ipeela pakane efe tirelong ya Jehofa? (b) O ka dira’ng go nolofatša bophelo bja gago?
20 Ke bošilo go phegelela dilo tše di bonagalago go e na le go phegelela dilo tša Modimo. Go e na le moo, re swanetše go phegelela dipakane tša moya. Ka mohlala, na o ka hudugela phuthegong yeo go nyakegago bagoeledi ba oketšegilego ba Mmušo? Na o ka kgona go tšea bobulamadibogo? Ge e ba o le mmulamadibogo, na o kile wa nagana ka go dira kgopelo ya go ya Sekolong sa Baebangedi ba Mmušo? Na o ka ithaopela go thuša Bethele ka nakwana goba ofising ya bofetoledi o dula gae? Na o ka ithaopela go thuša Lefapheng la Bohlami le la Mediro ya go Aga gomme wa šoma ka nakwana medirong ya go aga Diholo tša Mmušo? Nolofatša bophelo bja gago e le gore o tšee karolo kudu medirong ya Mmušo. Rapela gomme o hlahlobe lepokisi le le rego, “ Kamoo o ka Nolofatšago Bophelo bja Gago,” ke moka o gate megato ya maleba gore o fihlele pakane ya gago.
21. Ke’ng seo se tlago go go thuša go batamela kgauswi le Jehofa?
21 Jesu o re rutile go tsoma Mmušo wa Modimo pele, e sego dilo tša lefase le. O dirile seo ka mabaka a kwagalago. Ge re tsoma Mmušo pele, ga go hlokagale gore re belaele ka dinyakwa tša rena. Re batamela kgauswi le Jehofa ka go mmota le ka go se nyake go ba le selo se sengwe le se sengwe goba go reka selo se sengwe le se sengwe, le ge re ka ba re na le tšhelete ya go se reka. Ge re ka nolofatša maphelo a rena gona bjale, re tla kgona go “[swarelela] ka go tia bophelong kgonthe” bjo bo tlago.—1 Tim. 6:19.
^ [1] (serapa 12) E le gore o kwešiše gore ke ka baka la eng ka nako e nngwe Jehofa a ka dumelela Mokriste gore a hloke dijo, bala “Dipotšišo tše Tšwago go Babadi,” tokollong ya Morokami wa September 15, 2014, letl. 22.