1. Ke lerato lefe leo e lego la maemo a godimo, gona ke ka baka la’ng re re’alo? (Bona seswantšho se se lego ka mo godimo.)

LERATO leo le theilwego melaong ya motheo (a·gaʹpe) ke mpho e tšwago go Jehofa. Lerato leo le tšwa go yena, ke Mothopo wa lona. (1 Joh. 4:7) Mehuteng ka moka ya lerato, le ke la maemo a godimo. Lerato le ga se la go no bolela gore o rata motho yo a itšego, le bontšhwa ka ditiro tšeo di se nago boithati. Nyakišišo e nngwe e re lerato la a·gaʹpe “le ka bonagala feela ka ditiro.” Ge re bontšha ba bangwe lerato le, leo le hlokago boithati, goba ge ba bangwe ba re bontšha lona, re a thaba gomme ra phela bophelo bjo bo nago le morero.

2, 3. Jehofa o bontšhitše batho bjang lerato leo le se nago boithati?

² Jehofa o ratile batho le pele a ka bopa Adama le Efa. O ile a dira lefase gore e be legae leo batho ba ka phelago go lona ka mo go sa felego. Ga se a le bopela gore ba no phela go lona, eupša gape ba thabele bophelo ka botlalo ge ba le go lona. Morero wa Jehofa wa go le bopa e be e le gore go holege rena, e sego yena. Le gona o bontšhitše lerato le la go hloka boithati ge a be a šegofatša bana ba gagwe ba mo lefaseng gore ba tle ba phele ka mo go sa felego Paradeiseng yeo a bego a ba lokišeditše yona.

 ³ Ka morago ga gore Adama le Efa ba se mo kwe, Jehofa o ile a bontšha le go feta lerato leo le se nago boithati. O ile a rulaganya go tlo lopolla bana ba marabele ao a mabedi, a kgodišegile gore ba bangwe ba bana ba, ba be ba tla arabela gabotse leratong la Gagwe. (Gen. 3:15; 1 Joh. 4:10) Ge e le gabotse, go tloga nakong ya ge Jehofa a tshepiša gore go be go tla ba le Mophološi, go Yena sehlabelo seo go be go le bjalo ka ge eka se šetše se dirilwe. Ke moka, ka morago ga mengwaga e ka bago e 4 000, Jehofa o ile a dira gore a lahlegelwe kudu ka go dumelela Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši, gore a hwele batho lefaseng ka moka. (Joh. 3:16) Ruri re leboga lerato le la Jehofa la go hloka boithati!

4. Ke’ng seo se bontšhago gore batho bao ba sa phethagalago ba ka kgona go bontšha lerato leo le se nago boithati?

⁴ Le rena re ka kgona go bontšha ba bangwe lerato leo le se nago boithati ka gobane Modimo o re bopile ka seswantšho sa gagwe. Sebe seo batswadi ba rena ba re feteditšego sona se re dira gore go be thata go bontšha lerato le, eupša ga se re dire gore re palelwe ke go le bontšha. Ka mohlala, Abele o ile a bontšha gore o rata Modimo ka go mo neela sehlabelo se se kaonekaone ka go hloka boithati. (Gen. 4:3, 4) Noa o ile a bontšha lerato leo le se nago boithati ka go botša batho molaetša wa Modimo ka mengwaga e mentši go sa šetšwe gore batho bao ba be ba sa arabele. (2 Pet. 2:5) Aborahama le yena o ile a bontšha gore o rata Modimo kudu. Ge Modimo a be a mo laela gore a neele ka morwa wa gagwe e lego Isaka, ga se a ka a gana. (Jak. 2:21) Go swana le banna ba, bao ba botegago, le rena re nyaka go bontšha lerato go sa šetšwe mathata ao re kopanago le ona.

5. Re ka bontšha lerato la nnete ka ditsela dife?

⁵ Beibele e hlalosa gore lerato la nnete ga le bontšhwe, ‘feela ka lentšu goba ka leleme, eupša le bontšhwa ka tiro le ka therešo.’ (1 Joh. 3:18) Na se se bolela gore re ka se bontšhe lerato ka seo re se bolelago? Aowa! (1 Bathes. 4:18) Go e na le moo, seo se bolela gore ga se ra swanela go no bolela ka molomo gore re rata ba bangwe, kudukudu ge maemo a nyaka gore re dire se sengwe. Ka mohlala, ge Mokristegotee le rena a hloka dilo tšeo a ka iphedišago ka tšona, o hloka se se fetago go fo mmotša gore, go tla loka. (Jak. 2:15, 16) Ka mo go swanago, tsela yeo re ratago Jehofa le moagišani e ka se re dire gore re no kgopela Jehofa “gore a romele bašomi punong,” eupša e tla re tutueletša gore le rena re šome ka thata go boleleng ditaba tše dibotse.​—Mat. 9:38.

6, 7. (a) Lerato leo le “se nago boikaketši” ke la mohuta mang? (b) Ke mehlala efe e mengwe yeo e bontšhago lerato la boikaketši?

⁶ Moapostola Johane o ngwadile gore re swanetše go ratana “ka tiro le ka therešo.” Ka baka leo, lerato la rena le swanetše ‘go hloka boikaketši.’ (Baroma 12:9; 2 Bakor. 6:6) Ka dinako tše dingwe motho a ka itira eka o na le lerato. Eupša re ka ipotšiša gore, na lerato la gagwe le tšwa pelong? O na le maikemišetšo afe? Ge e le gabotse, lerato la nnete ga le na boikaketši. Lerato la bofora ga le thuše ka selo.

⁷ Ela hloko mehlala e mengwe ya lerato la boikaketši. Kua serapeng sa Edene, Sathane o ile a itira okare o nyakela Efa dilo tše dibotse, eupša ge e le gabotse mediro ya gagwe e be e bontšha gore ke ya boithati le ya boikaketši. (Gen. 3:4, 5) Mehleng ya Kgoši Dafida, mediro ya Ahithofele e ile ya bontšha gore segwera sa gagwe le kgoši ye, se be se le sa bofora. Mafelelong, Ahithofele o ile a radia Dafida gore a ikhole. (2 Sam. 15:31) Ka mo go swanago le lehono, bahlanogi le ba bangwe bao ba bakago dikarogano ka phuthegong, ba diriša “polelo e boreledi le polelo ya go reta” gore ba itire okare ba na le lerato, eupša maikemišetšo a bona e le a boithati.​—Baroma 16:17, 18.

8. Ke potšišo efe yeo re swanetšego go ipotšiša yona?

 ⁸ Lerato la boikaketši le swabiša kudu ka gobane ke seka sa boikaketši seo se ganetšanago le lerato la boikgafo e lego seka sa Modimo. Boikaketši bjoo bo ka fora batho, eupša e sego Jehofa. Ge e le gabotse, Jesu o itše bao ba swanago le baikaketši ba tla otlwa “o šoro kudu.” (Mat. 24:51) Ke therešo gore bahlanka ba Jehofa ba ka se tsoge ba nyaka go bontšha lerato la boikaketši. Lega go le bjalo, re dira gabotse ge re ipotšiša gore, ‘Na ka mehla ke bontšha lerato la nnete, leo le se nago boithati goba bofora?’ Anke re ahlaahleng ditsela tše nne tšeo re ka bontšhago lerato leo le “se nago boikaketši.”

9. Lerato la nnete le tla re tutueletša go dira’ng?

⁹ Thabela go hlankela ba bangwe o sa bonwe ke batho. Re swanetše go thabela go direla bana babo rena dilo “[ka] sephiring,” ge eba go kgonega, e sego ka go nyaka go ba bomponeng. (Bala Mateo 6:1-4.) Ananiase le Safira ba ile ba palelwa ke go dira dilo ka sephiring. Ka ge ba be ba sa nyake go neela ka sephiring, ba ile ba nyaka gore ba bonwe ke batho. Eupša sa go nyamiša ke gore ba ile ba lebeletšana le ditlamorago tše mpe tša ditiro tša bona tša boikaketši. (Dit. 5:1-10) Eupša ge e ba rena re tloga re rata bana babo rena, re tla tutueletšega go ba hlankela re sa bonwe ke batho. Ka mohlala, bana babo rena bao ba thušago Sehlopha se Bušago go re lokišeletša dijo tša moya, ga ba nyake gore ba tsebje, ga ba nyake gore ba retwe goba gore batho ba tsebe gore ke bona ba šomilego ka kgatišo e itšego goba selo se itšego.

10. Re ka godiša ba bangwe bjang?

¹⁰ Bea mohlala tabeng ya go godiša ba bangwe. (Bala Baroma 12:10.) Jesu o re beetše mohlala wa go godiša ba bangwe ka go dira mediro yeo e bego e nyatšega kudu. (Joh. 13:3-5, 12-15) Re ka swanelwa ke go šoma ka thata gore re be le boikokobetšo gore re godiše ba bangwe go swana le Jesu. Gaešita le baapostola ba be ba sa kwešiše ka botlalo mediro ya Jesu go fihlela ba amogela moya o mokgethwa. (Joh. 13:7) Re ka bontšha gore re godiša ba bangwe ka go se ipone re le bohlokwa go ba feta ka baka la thuto yeo re nago le yona, dilo tše di bonagalago goba ditokelo tšeo re nago le tšona tirelong ya Jehofa. (Baroma 12:3) Le gona ge e ba ba bangwe ba retwa ka baka la seo ba se dirilego, ga se ra swanela go ba jela mona, eupša re swanetše go thaba le bona, le ge e ba re nagana gore le rena re swanetše go retwa goba go hwetša maemo a go swana le a bona.

11. Ke ka baka la’ng re swanetše go reta ba bangwe go tšwa pelong?

¹¹ Reta bana beno go tšwa pelong. Re swanetše go nyaka dibaka tša go reta bana babo rena ka gobane dipolelo tše bjalo di a “aga.” (Baef. 4:29) Eupša re swanetše go ba reta go tšwa pelong. Go sego bjalo, re tla be re no ba botša dilo tšeo di ba kgotsofatšago goba re hlokomologa boikarabelo bja rena bja go ba nea keletšo e swanetšego. (Die. 29:5) Go reta motho yo mongwe mola ka morago o tlo mo seba go ba bangwe ke boikaketši. Moapostola Paulo o ile a phema mokgwa woo gomme a bea mohlala o mobotse ka go bontšha lerato la nnete ka tsela yeo a bego a reta ba bangwe ka yona. Ka mohlala, o ile a reta Bakriste ba kua Korinthe go tšwa pelong mabapi le boitshwaro bja bona. (1 Bakor. 11:2) Eupša ge ditiro tša bona di be di sa kgahliše, o be a ba eletša ka botho.​—1 Bakor. 11:20-22.

12. Re ka bontšha bjang lerato la nnete ge re amogela ba bangwe magaeng a rena?

¹² Amogela baeng. Jehofa o re laela gore re fe bana babo rena le dikgaetšedi dimpho. (Bala 1 Johane 3:17.) Eupša re swanetše go dira bjalo ka maikemišetšo a mabotse, re pheme mokgwa le ge e le ofe wa boithati. Re ka ipotšiša gore: ‘Na ke amogela baeng ge feela e le bagwera ba ka bao ke ba ratago kudu, batho ba maemo,  goba batho le ge e le bafe bao ba ka tlago ba ntirela dilo tše dingwe? Goba na ke nyaka ditsela tšeo nka fago bana babo rena le dikgaetšedi dimpho le ge ke sa ba tsebe, goba ba se na seo ba ka tlago ba mpušetša sona?’ (Luka 14:12-14) Nagana ka se: O tla dira’ng ge e ba Mokristegotee le wena a hloka thušo ka ge a se a rulaganya dilo tša gagwe gabotse? Goba go thwe’ng ge e ba o ile wa amogela ngwaneno ka gae eupša a se go leboge? Maemong a bjalo, re swanetše go diriša keletšo ye: “Amogelanang ka borutho ka ntle le go ngunanguna.” (1 Pet. 4:9) Ge e ba re diriša keletšo ye, re tlo hwetša lethabo leo le tlišwago ke go nea ka maikemišetšo a mabotse.​—Dit. 20:35.

13. (a) Ke neng moo go ka bago thatanyana go thuša bao ba fokolago? (b) Ke dilo dife tšeo re ka di dirago go thekga bao ba fokolago?

¹³ Thekga bao ba fokolago. Go bontšha gore re na le lerato la nnete, se se tla bonagala ge re diriša keletšo ya Beibele e rego “thekgang ba fokolago, le se felele motho pelo.” (1 Bathes. 5:14) Le ge ba bantši bao ba fokolago ka morago ba tielela moyeng, ba bangwe ba hloka gore re se ba felele pelo, ba hloka thekgo ya rena nako le nako. Se se ka akaretša go ba kgothatša ka Mangwalo, go ba kgopela go ya le rena tšhemong, goba go no ba theetša ge ba bolela. Go oketša moo, go e na le go no nagana gore ngwanabo rena goba kgaetšedi o tiile goba o a fokola, re swanetše go tseba gore ka moka ga rena re na le dilo tšeo re di kgonago le tšeo di re palelago. Gaešita le moapostola Paulo o ile a dumela gore o na le mafokodi. (2 Bakor. 12:9, 10) Ka gona, ka moka ga rena re ka holwa ke thekgo ya Bakristegotee le rena.

14. Re swanetše go dira’ng gore re be le khutšo le bana babo rena?

¹⁴ Dira khutšo. Re dira sohle seo re ka se kgonago gore re dule re na le khutšo le bana babo rena, gaešita le ge re bona eka ga se ra kwešišwa gabotse goba ga se ra swarwa gabotse. (Bala Baroma 12:17, 18.) Go kgopela tshwarelo e tšwago pelong go ka thuša. Ka mohlala, go e na le go no re, “Ke maswabi gore o ikwa ka tsela yeo,” o swanetše go dumela gore o dirile phošo ka go bolela gore, “Ke maswabi gore ke go kgopišitše.” Le gona khutšo e bohlokwa kudu lenyalong. Monna le mosadi ga se ba swanela go itira okare ba a ratana ge ba le bathong, eupša ge ba sa bonwe ke batho ba kwešana bohloko ka go homolelana, go hlabana ka mantšu goba go bethana.

15. Re ka bontšha bjang gore re lebalela ba bangwe go tšwa pelong?

¹⁵ Lebalela ba bangwe ka bolokologi. Re swanetše go lebalela motho yo a re kwešitšego bohloko gomme re lebale seo a re dirilego sona. Ge e ba re “kgotlelelana ka lerato, [e bile re] leka ka matla go boloka botee bja moya setlemong se se tlemaganyago sa khutšo,” re ka lebalela ka bolokologi bao ba bego ba sa lemoge gore ba re kgopišitše. (Baef. 4:2, 3) E le gore re lebalele ba bangwe go tšwa pelong, re swanetše go laola tsela yeo re naganago ka yona e le gore re se “boloke pego ya bobe.” (1 Bakor. 13:4, 5) Ge e ba re ka boloka sekgopi, re tla senyetša sa ruri tswalano ya rena le ngwanabo rena goba kgaetšedi, gaešita  le tswalano ya rena le Jehofa. (Mat. 6:14, 15) Le gona re ka bontšha gore re lebalela go tšwa pelong ka go rapelela bao ba re senyetšago.​—Luka 6:27, 28.

16. Re swanetše go lebelela bjang ditokelo tšeo re di newago tirelong ya Jehofa?

¹⁶ O se ke wa inyakela dilo tšeo di tla holago wena o nnoši. Ge e ba re newa ditokelo tirelong ya Jehofa, re swanetše go di lebelela e le sebaka sa go bontšha gore re na le lerato la nnete. Re dira seo ka go nyaka dilo tšeo di tla ‘holago motho yo mongwe, e sego tšeo di tlago go hola rena re nnoši.’ (1 Bakor. 10:24) Ka mohlala, dikopanong tše dinyenyane le tše dikgolo, bahlokomedi bao ba šomago ka madulo ba dumeletšwe go tsena pele ga batho ba bangwe ka moka. Go e na le gore ba lebelele kabelo ye e le sebaka sa gore ba ikhweletše madulo a mabotse le a malapa a bona, ba bantši ba bana babo rena ba, ba kgetha go dula madulong a e sego a maemo, a kgauswi le moo ba šomelago gona. Ge ba dira bjalo, ba bontšha gore ba na le lerato leo le se nago boithati. O ka ekiša bjang mohlala wa bona?

17. Lerato la nnete le tla tutueletša motho go dira’ng ge e ba a dirile sebe se segolo?

¹⁷ Ipobole dibe tšeo o di dirago ka sephiring gomme o se sa di dira. Bakriste ba bangwe bao ba dirilego dibe tše dikgolo ba leka go di uta gore ba se tlo itlontlolla goba go nyamiša ba bangwe. (Die. 28:13) Eupša go dira bjalo go bontšha go se be le lerato, ka gobane go gobatša modiri wa sebe e bile go gobatša le ba bangwe. Go ka dira gore moya o mokgethwa wa Modimo o se sa ba gona ka phuthegong, ke moka khutšo ya se sa ba gona. (Baef. 4:30) Lerato la nnete le tla tutueletša Bakriste bao ba dirilego dibe tše dikgolo gore ba botše bagolo e le gore ba ba thuše.​—Jak. 5:14, 15.

18. Ke ka baka la’ng lerato le le bohlokwa?

¹⁸ Lerato ke seka se segolo go dika ka moka. (1 Bakor. 13:13) Le re hlaola re le balatedi ba Jesu e bile re le baekiši ba Jehofa, yena Mothopo wa lerato. (Baef. 5:1, 2) Paulo o ngwadile gore: “Ge e ba ke . . . se na lerato, gona ga ke selo.” (1 Bakor. 13:2) Anke re tšweleng pele re bontšha lerato, e sego feela “ka lentšu,” eupša ka “tiro le ka therešo.”