INDONESIA e bopša ke dihlakahlaka tše 17 000. Batho ba yona ba tsebja ka mo go kgethegilego ba ena le bogwera, go se fele pelo, botho le go amogela baeng.

Dijo tša Indonesia gantši di akaretša reise le dišebo tše dingwe—tšeo gantši di tšhelwago dinoko—gotee le dienywa. Mafelong a mangwe, malapa a ja a dutše legogweng, a eja ka diatla gomme a kopanya sešebo le reise. Maindonesia a mantši a bolela gore dijo tšeo di jewago ka tsela ye di bose.

Maindonesia a rata bokgabo, go bina le mmino. Seletšo seo se bitšwago angklong ke seletšo seo se tlwaelegilego sa Indonesia; se dirilwe ka dinaka tša semela sa bamboo tšeo di kgomareditšwego ka go arogana foreimeng. Dinaka tšeo di beakanywa ka tsela ya gore di tšweletše medumo e itšego ge di šikinywa. Bakeng sa go bapala modumo o itšego, dibapadi tše mmalwa di swanetše go swarišana, se sengwe le se sengwe se šikinye seletšo sa sona sa angklong ka nako e nepagetšego.

Indonesia e ile ya tutuetšwa kudu ke Bohindu le Bobuddha go fihlela lekgolong la bo-15 la nywaga C.E. Lekgolong la bo-16 la nywaga, Bomoseleme bo ile bja thoma go tutuetša setšo sa Indonesia. Mayuropa ao a tsomago dinoko a ile a fihla lekgolong la bo-16 la nywaga gomme a tliša madumedi a Bojakane.

 Dihlatse tša Jehofa, tšeo di tsebjago lefaseng ka bophara ka modiro wa tšona wa go ruta ka Beibele, di be di dutše di swaregile ka modiro woo kua Indonesia ga e sa le go tloga ka 1931. Ga bjale, go na le Dihlatse tša ka godimo ga tše 22 000 kua Indonesia gomme di dira maiteko a go fihlelela difoa. Morago bjale, batho ba ka godimo ga ba 500 ba bile gona sebokeng se se kgethegilego sa polelo ya diatla seo se bego se swerwe ke Dihlatse tša Jehofa sa go gopola lehu la Jesu Kriste.