Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na ke Lemaletše Didirišwa tša Elektroniki?

Na ke Lemaletše Didirišwa tša Elektroniki?

Bafsa ba a Botšiša

Na ke Lemaletše Didirišwa tša Elektroniki?

Ke eng seo batho ba ba bararo ba swanago ka sona?

“Ke tloga ke rata kudu go ngwala le go amogela melaetša mogalathekeng! Ke nagana gore ke selo se se kgahlišago kudu. Ke nagana gore mo gongwe o ka re go laola bophelo bja ka.”—Alan. *

“Mma o ile a nthekela thelebišene ya ka phapošing gomme ke be ke thabile kudu! Lega go le bjalo, go e na le gore bošego ke robale, ke be ke dula diiri tše dintši ke e bogetše. Ke be ke kgetha go bogela thelebišene go e na le gore ke fetše nako le lapa lešo le bagwera.”—Teresa.

“Ke tšere nako e telele ke sa kgone go ya felo goba go dira selo le ge e le sefe ntle le go ipotšiša ge e ba motho yo mongwe a be a nthometše selo se itšego wepesaeteng ya ka. Ge ke be ke phafoga gare ga bošego, ke be ke bula Inthanete. Ke be ke diriša sebaka se sengwe le se sengwe seo ke bego ke se hwetša go tsenya tsebišo e mpsha wepesaeteng ya ka.”—Anna.

Ke mofsa ofe wa ba bararo bao ba lego ka mo godimo yo o bego o ka re o hlalosa go lemalela mohuta o itšego wa didirišwa tša elektroniki?

Alan Teresa Anna

NAKONG ya ge batswadi ba gago ba be ba tsena mahlalagading, thelebišene le radio e be e le tšona feela didirišwa tše dikgolo tša elektroniki. Morago kua, megala e be e fo ba megala—e be e fo fetiša mantšu gomme go ka direga gore e be e hlometšwe mabotong. Na se se kwagala e le seo se fetilwego ke nako kudu? Ngwanenyana yo a bitšwago Anna o be a ka re’alo. O re: “Batswadi ba ka ba gotše mehleng ya ge e be e sa le leswiswi ka tša thekinolotši. Ke gona ba thomago go ithuta go diriša dibopego tše dingwe tša megalathekeng ya bona!”

Lehono o ka kgona go leletšwa, wa theetša mmino, wa bogela papadi, wa bapala papadi ya elektroniki, wa ngwalela bagwera ba gago molaetša ka e-mail, wa tšea seswantšho le go tsena Inthaneteng—tše ka moka o ka di dira ka sedirišwa setee seo o se šikarago ka potleng. Ka ge o gotše mehleng ya dikhomphutha, megalathekeng, thelebišene le Inthanete, mo gongwe o ka ba o sa bone phošo ya go dula o di diriša. Lega go le bjalo, batswadi ba gago ba ka nagana gore o di lemaletše. Ge e ba ba bontšha go tshwenyega, o se ke wa hlokomologa ditlhaloso tša bona e le go ba ga bona bao ba sa tsebego selo. Kgoši Solomone yo bohlale o itše: “Ge motho a fetola taba pele a ka ekwa, o bontšha bošilo.”—Diema 18:13.

Na o ipotšiša lebaka leo ka lona batswadi ba gago ba ka bago ba tshwenyegile? Dira tlhahlobo e latelago go bona ge e ba o bontšha maswao a go lemalela mohuta o itšego wa didirišwa tša elektroniki.

‘Na ke di Lemaletše?’

Saeklopedia e nngwe e hlalosa go lemalela e le “go tlwaela go boaboeletša mokgwa o itšego o feteletšego moo e lego gore motho ga a kgone goba ga a nyake go o kgaotša, go sa šetšwe mafelelo a wona a gobatšago.” Ka baka la tlhaloso yeo, bafsa ka moka ba bararo bao go boletšwego ka bona mathomong a sehlogo se ba lemaletše didirišwa tša elektroniki goba ba be ba di lemaletše. Go thwe’ng ka wena? Lebelela kamoo tlhaloso yeo e arotšwego ka dikarolo ka gona ka mo tlase. Bala ditsopolo gomme o bone ge e ba o kile wa bolela goba wa dira se sengwe se se swanago le tše ke moka o tlatše dikarabo tša gago.

Boitshwaro bjo bo sa laolegego. “Ke be ke fetša diiri tše dintši ke bapala dipapadi tša elektroniki. Di be di nkamoga boroko gomme ke be ke bolela ka tšona kudu ge ke na le ba bangwe. Ke ile ka ikarola lapeng lešo gomme ka iphelela mafasaneng a ka a boikgopolelo a dipapadi tšeo ke bego ke di bapala.”—Andrew.

Go ya ka wena, o nagana gore go nyakega nako e kaaka’ng ka letšatši yeo e ka fetšwago go dirišwa didirišwa tša elektroniki? ․․․․․

Batswadi ba gago ba nagana gore o swanetše go fetša nako e kaaka’ng? ․․․․․

Ge e le gabotse o fetša nako e kaaka’ng letšatši le lengwe le le lengwe o ngwala le go amogela melaetša mogalathekeng, o bogetše thelebišene, o fetiša diswantšho le ditlhaloso Wepesaeteng, o bapala dipapadi tša elektroniki, le tše dingwe? ․․․․․

Ka morago ga go lebelela dikarabo tša gago tše di lego ka mo godimo, na o ka bolela gore o diriša didirišwa tša elektroniki ka mo go feteletšego?

□ Ee □ Aowa

Go se kgone goba go se nyake go kgaotša. “Batswadi ba ka ba mpona ka mehla ke ngwala le go amogela melaetša mogalathekeng gomme ba mpotša gore ke dira seo ka mo go feteletšego. Eupša ge ke ipapiša le dithaka tša ka, ga ke dire selo. Ke ra gore ge ke ipapiša le batswadi ba ka, ke therešo gore ke amogela le go ngwala melaetša mogalathekeng go ba feta. Eupša seo se swana le go bapiša diapola le dinamune—ba na le nywage 40 gomme nna ke na le e 15.”—Alan.

Na batswadi ba gago goba bagwera ba go boditše gore o fetša nako e ntši kudu o diriša mohuta o itšego wa didirišwa tša elektroniki?

□ Ee □ Aowa

Na o be o sa nyake goba o sa kgone go laola tsela yeo o dirišago mohuta o itšego wa didirišwa tša elektroniki?

□ Ee □ Aowa

Ditlamorago tšeo di gobatšago. “Bagwera ba ka ba dula ba ngwala le go amogela melaetša megalathekeng—gaešita le ge ba otlela. Ruri seo se tloga se le kotsi!”—Julie.

“Mathomong ge ke be ke hwetša mogalathekeng, ke be ke dula ke leletša goba ke ngwalelana le motho melaetša. Ke sohle seo ke bego ke se dira. Seo se ile sa senya tswalano ya ka le lapa lešo gotee le ba bangwe ba bagwera ba ka. Ga bjale ke lemoga gore ge ke intšhitše le bagwera ba ka ke boledišana le bona, ba dula ba kgaola taba ba re: ‘Tshwarelo ganyenyane. Ke swanetše go araba molaetša.’ Ke lebaka le lengwe leo ka lona ke sa tlwaelanago kudu le bagwera bao.”—Shirley.

Na o ke o bale melaetša goba o e romele o le gare o otlela goba o le ka klaseng?

□ Ee □ Aowa

Ge o boledišana le ba lapa goba bagwera, na o dula o kgaola taba gore o arabe melaetša ya e-mail, megala goba melaetša ya mogalathekeng?

□ Ee □ Aowa

Na go diriša ga gago didirišwa tša elektroniki go go amoga nako yeo go nyakegago gore o robale ka yona goba di go šitiša go ithuta?

□ Ee □ Aowa

Kamoo o ka Bago le Tekatekano ka Gona

Ge e ba o diriša mohuta o itšego wa sediršwa sa elektroniki—go sa šetšwe gore ke khomphutha goba sedirišwa se sengwe—ipotšiše dipotšišo tše nne tše di lego ka mo tlase. Go diriša keletšo yeo e theilwego Beibeleng le go latela ditaelo go tla go thuša gore o dule o šireletšegile e bile o kgona go laola dilo.

1. Se rwele eng? “Tlatšang menagano ya lena ka dilo tšeo di lokilego le tšeo di swanelwago ke go retwa: dilo tše e lego tša therešo, tša bohlale, tše di nepagetšego, tše di sekilego, tše di rategago le tše di hlomphegago.”—Bafilipi 4:8, Today’s English Version.

Dula o ikgokaganya le bagwera le ba lapa gomme le abelane ditaba le dipono tše di agago.—Diema 25:25; Baefeso 4:29.

O se ke wa phatlalatša lesebo le le gobatšago, wa abelana le ba bangwe melaetša le diswantšho tše gobogilego goba wa bogela dikarolwana tša dipontšho tša bidio tšeo di šilafatšago boitshwarong goba mananeo a gona.—Bakolose 3:5; 1 Petro 4:15.

2. Ke se diriša neng? “Selo se sengwe le se sengwe se na le nako ya sona e beilwego.”—Mmoledi 3:1.

Ipeele tekanyo ya nako yeo o tlago go e fetša o letša le go leletšwa, o romela melaetša le go e amogela, o bogetše mananeo goba o bapala dipapadi tša elektroniki. E le go bontšha tlhompho, tima sedirišwa sa gago ge o le ditiragalong tše bohlokwa, tše bjalo ka ge o le dibokeng tša borapedi. O ka araba melaetša ya gago ka morago.

O se ke wa dumelela go diriša ga gago diririšwa tša elektroniki go šitišana nako yeo o e beetšego ka thoko go e fetša le bagwera le ba lapa, go ithuta goba go tšea karolo medirong ya moya.—Baefeso 5:15-17; Bafilipi 2:4.

3. Ke tlwaelana le bomang? “Le se ke la timetšwa. Ditlwaelano tše mpe di senya mekgwa e holago.”—1 Bakorinthe 15:33.

Diriša didirišwa tša elektroniki go matlafatša segwera seo o nago le sona le batho bao ba go kgothaletšago go hlagolela mekgwa e mebotse.—Diema 22:17.

O se ke wa iphora—o tla anya ditekanyetšo, polelo le tsela ya go nagana ya bao o kgethago go tlwaelana le bona ka go ngwalelana le bona melaetša ya e-mail, ya mogalathekeng, ka thelebišene, bidio goba Inthanete.—Diema 13:20.

4. Ke fetša nako e kaaka’ng? “Le kgonthišetše dilo tše bohlokwa kudu.”—Bafilipi 1:10.

Boloka pego ya nako yeo o e fetšago o diriša didirišwa tša elektroniki.

O se ke wa hlokomologa dipolelo tša bagwera ba gago goba tlhahlo ya batswadi ba gago ge ba go botša gore o fetša nako e ntši kudu o diriša mohuta o itšego wa didiršwa tša elektroniki.—Diema 26:12.

Ge a bolela ka go diriša didirišwa tša elektroniki ka tekatekano, Andrew, yo go boletšwego ka yena pejana, o ruma taba gabotse ka gore: “Didirišwa tša elektroniki di a kgahliša, eupša ka nakwana feela. Ke ithutile go se dumelele thekinolotši e nkaroganya le lapa lešo le bagwera.”

Dihlogo tše di oketšegilego go tšwa lelokelelong la dihlogo tša “Bafsa ba a Botšiša” di ka hwetšwa Wepesaeteng ya www.watchtower.org/ype

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 4 Maina a mangwe a fetotšwe sehlogong se.

[Box/​Pictures on page 27]

SEO DITHAKA TŠA GAGO DI SE BOLELAGO

“Batswadi ba ka ba be ba rata go mpotša gore: ‘Ka tsela yeo o dirišago mogalathekeng wa gago, go nyakega feela gore re kgomaretše diatla tša gago go wona!’ Mathomong, seo se be se ntshegiša, eupša ka morago ka lemoga gore ba be ba tiišitše. Ga bjale ke fokotša melaetša yeo ke e ngwalago mogalathekeng, gomme ke ikwa ke thabile go feta le ge e le neng pele!”

“Ke be ke dula ke nagana gore ke swanetše go hlola melaetša Inthaneteng motsotsong o mongwe le o mongwe woo ke bego ke o hwetša. Ke be ke hlokomologa mošomo wa ka wa gae le dithuto tše dingwe. Ga bjale ka ge ke fokoditše, ke ikwa eka ke rotšwe morwalo o mogolo kudu magetleng. Go nyakega go lekanyetša dilo.”

[Diswantšho]

Jovarny

Mariah

[Lepokisi go letlakala 28]

“KE BE KE LEMALETŠE WEPESAETE YEO GO DIRWAGO SEGWERA GO YONA”

“Lapa lešo le ile la huduga nywageng e mmalwa e fetilego. Ke be ke nyaka go dula ke ikgokaganya le bagwera ba ka, gomme ba ile ba ntaletša gore ke tsene wepesaeteng yeo go yona go bego go abelanwa diswantšho. Yeo e ile ya bonagala e le tsela e botse kudu ya go ka dula ke ikgokaganya le bona. Ka ge ke be ke tla boledišana feela le batho bao ke ba tsebago, e sego bao ke sa ba tsebego, gona phošo e be e tla ba kae?

“Mathomong, dilo ka moka di ile tša sepela gabotse. Ke be ke tsena Inthaneteng gatee ka beke gore ke bone diswantšho tša bagwera ba ka le go ngwala ditlhaloso gomme ke bala ditlhaloso tšeo ba di ngwadilego diswantšhong tša ka. Eupša go se go ye kae ke ge ke nweletše mokgweng woo. Pele ke lemoga seo, ke ge ke phela Inthaneteng. Ka ge ke be ke dula Inthaneteng kudu, batho bao e lego bagwera ba bagwera ba ka ba ile ba thoma go lemoga seo gomme ba ntaletša gore ke be mogwera wa bona. Ka ge o tseba gore go bjang—mogwera o go botša gore motho yoo o lokile, ka gona wena o amogela taletšo. Pele o ka lemoga, o ikhwetša o na le bagwera ba 50 ba Inthaneteng.

“Go se go ye kae, ke ile ka lemoga gore ke be ke dula ke nagana ka go tsena Inthaneteng. Gaešita le ge ke be ke tsene Wepesaeteng, ke be ke šetše ke nagana ka nako yeo ka yona ke tlago go tsena gape nakong e tlago go tlo lekola le go phara diswantšho tše dingwe. Ke be ke bala ditlhaloso, ke phara dibidio gomme pele ke lemoga, ke hwetša gore go fetile diiri tše dintši.

“Mokgwa woo o ntšere lebaka la ngwaga le seripa, eupša mafelelong ke ile ka lemoga gore ke be ke o lemaletše. Lega go le bjalo, ga bjale ke laola ka thata tsela yeo ke dirišago Inthanete ka yona gomme ke lebiša tlhokomelo tabeng ya go dira bagwera re lebantše difahlego le batho bao ke tsebago gore ba na le ditekanyetšo tša boitshwaro tšeo di swanago le tša ka. Bagwera ba bangwe ba ka ga ba kwešiše tsela yeo ke itshwarago ka yona, eupša ke ithutile thuto.”—Ellen, 18.

[Lepokisi go letlakala 28]

KE KA BAKA LA’NG O SA BOTŠIŠE BATSWADI BA GAGO?

Ka dinako tše dingwe o ka makala ge o boledišana le batswadi ba gago mabapi le boithabišo. Ngwanenyana yo a bitšwago Cheryl o re: “Tate o kile a belaela gore e nngwe ya diCD tša ka tša mmino e be e sa kgahliše. Ke ile ka mmotšiša ge e ba a be a ka rata gore re dule gotee gomme re theetše CD yeo ka moka. O ile a dumela. Ka morago ga moo o ile a mpotša gore ga se a hwetša selo seo se solelago go yona!”

Ka mo tlase, ngwala potšišo yeo o ka ratago go e botšiša batswadi ba gago mabapi le didirišwa tša elektroniki.

[Lepokisi go letlakala 29]

TEMOŠO GO BATSWADI

Na ngwana wa lena yo a lego mahlalagading o fetša nako e ntši a šomiša inthanete, a romela le go amogela melaetša e mentši mogalathekeng goba na o tlwaelane kudu le sedirišwa sa gagwe sa go bapala MP3 go e na le go fetša nako le lena? Ge e ba go le bjalo, le ka dira’ng?

Le ka tšeela ngwana wa lena sedirišwa seo. Eupša le se ke la nagana gore didirišwa ka moka tša elektroniki ke tše mpe. Go ba gona, go ka direga gore le diriša mohuta o itšego wa didirišwa tša elektroniki wo o bego o se gona mehleng ya batswadi ba lena. Ka gona go e na le go amoga ngwana wa lena sedirišwa sa gagwe—ka ntle le ge e ba go ena le lebaka leo le le gapeletšago go dira bjalo—ke ka baka la’ng le sa diriše sebaka se go tlwaetša morwa goba morwedi wa lena go diriša didirišwa tša elektroniki ka bohlale le ka go lekanyetša? Le ka dira seo bjang?

Dulang fase le ngwana wa lena gomme le ahlaahle taba ye le yena. Thomang ka go bolela dilo tšeo le tshwenyegilego ka tšona. Sa bobedi, theetšang seo a nyakago go se bolela. (Diema 18:13) Sa boraro, lekang go hwetša ditharollo tšeo di šomago. Le se ke la tšhaba go mmeela mellwane, eupša le be le tekatekano. (Bafilipi 4:5) Ellen yo go boletšwego ka yena pejana o re: “Ge ke be ke sa na le bothata ka go romela le go amogela melaetša mogalathekeng, batswadi ba ka ga se ba ntšeela wona; ba ile ba nnea tlhahlo. Tsela yeo ba rarolotšego bothata ka gona e nthutile gore ke lekanyetše tsela ya ka ya go ngwala le go amogela melaetša, gaešita le ge batswadi ba ka ba se gona gore ba mpee leihlo.”

Go thwe’ng ge e ba morwa goba morwedi wa lena a ikemelela? Le se ke la phetha ka gore keletšo ya lena e wetše fase. Go e na le moo, le se ke la fela pelo gomme le nee ngwana wa lena yo a lego mahlalagading nako ya gore a naganišiše ka taba yeo. Go ka direga gore o šetše a dumelelana le lena gomme o tla dira dipeakanyo tše di nyakegago. Bafsa ba bantši ba swana le mofsa yo a bitšwago Hailey, yo a rego: “Mathomong ke ile ka kgopišega ge batswadi ba ka ba be ba mpotša gore ke lemaletše khomphutha. Eupša ka morago ge ke dutše ke naganišiša ka taba yeo, ke moo ke ilego ka lemoga gore ba be ba nepile.”

[Seswantšho go letlakala 29]

Na o laola didirišwa tša gago tša elektroniki goba o lekgoba la tšona?