Ditsela tša go Hwetša Lethabo la Kgonthe

GO APEA dijo tše dibose ga go nyake feela tsela e kaone eupša go nyaka le moapei yo a nago le bokgoni. Go bjalo le ka lethabo. Ga le bopšwe ke selo se tee, eupša le bopša ke dilo tše dintši bophelong tšeo ge di kopanywa di tlišago lethabo. Dilo tše di akaretša mošomo, go bapala, go ba le nako ya go ba le bagwera le ditho tša lapa gaešita le ya mediro ya moya. Eupša go na le dilo tše dingwe tše dinyenyane tše di akaretšwago tše bjalo ka tsela yeo re lebelelago dilo ka yona, dikganyogo le dipakane tša bophelo.

Re a leboga ka ge go sa nyakege gore rena re ithomele ditsela tša go hwetša lethabo la kgonthe. Ka baka la’ng? Ka baka la gore Mmopi wa rena o re neile puku e kgahlišago ya ditaelo e lego Beibele, yeo e hwetšagalago e feleletše goba ka karolo ya yona ka mebolelwana le maleme a 2 377—go feta puku le ge e le efe lefaseng!

Go phatlalatšwa mo go kgahlišago ga yona go bontšha gore Modimo o tshwenyega ka lethabo la rena le ka boemo bja rena bja moya. (Ditiro 10:34, 35; 17:26, 27) Modimo o re: “Nna . . . ke Xo ruta tše di Xo holaxo.” Ge e ba re latela melao ya gagwe gona o holofetša gore re tla ba le khutšo go “swana le noka.”—Jesaya 48:17, 18.

Kholofetšo yeo e re gopotša mantšu a Jesu ao a tsopotšwego sehlogong se se fetilego: “Go thaba bao ba lemogago go nyaka ga bona dilo tša moya.” (Mateo 5:3) Dilo tša moya tšeo go bolelwago ka tšona mo ga se borapedi bjo bo direlwago feela go bonwa ke batho. Go e na le moo, ke dilo tšeo di tutuetšago bophelo bja rena. Di bontšha go ikemišetša ga rena go theetša Modimo le go rutwa ke yena, ka gobane re lemoga gore o re tseba gakaone kudu go feta kamoo rena re itsebago ka gona. Morutwana yo a ilego a ithuta Beibele ka nywaga ya ka godimo ga e 50, e lego Errol o re: “Seo se nkgodišago go feta dilo tšohle gore Beibele e tšwa go Modimo ke gore ge o diriša dithuto tša yona, di a šoma!” Ka mohlala,  ela hloko dikeletšo tše di kgahlišago tša Beibele mabapi le dilo tše swanago le go phegelela mahumo le maipshino.

Tlhahlo e Bohlale Mabapi le Tšhelete

Jesu o boletše gore: “Le ge motho a atetšwe ke dilo, fela bophelo bja gagwe ga bo tlišwe ke dilo tše a nago le tšona.” (Luka 12:15) Ke therešo gore bohlokwa bja gago bjalo ka motho, kudu-kudu mahlong a Modimo ga se bja ithekga ka gore o na le tšhelete e kaakang ka pankeng. Ge e le gabotse, go phegelela mahumo gantši go oketša dipelaelo, tšeo di re šitišago go thabela bophelo gomme tša re tšeela nako ya go phegelela dilo tša bohlokwa.—Mareka 10:25; 1 Timotheo 6:10.

Go ya ka Richard Ryan, moprofesara wa thuto ya tša monagano kua United States, batho ge ba tšwela pele ba nyaka lethabo ka mo go tseneletšego dilong tše di bonagalago, ke mo ba le hlokago. Mongwadi wa Beibele Salomo o ile a bea taba ka tsela ye: “E a ratago ditšhelete, ga a hore tšona, gomme e a ratago mahumo, ga a holege selo ka ona.” (Mmoledi 5:9, PK) Boemo bo ka swantšhwa le go hlohlona mo go bakwago ke go longwa ke monang—ge o ingwaya kudu ke mo go hlohlonago kudu, go fihlela ge go phulega ntho.

Beibele e re kgothaletša go šoma ka thata le go thabišwa ke mešomo ya diatla tša rena. (Mmoledi 3:12, 13) Ge re dira bjalo, re godiša seriti sa rena, e lego se sengwe sa dilo tše bohlokwa tšeo di tlišago lethabo. Le gona re ka kgona go thabela mehuta e mengwe ya maipshino a holago. Lega go le bjalo, go na le phapano gare ga go thabela dilo tše dibotse tše di tlišwago ke tšhelete le go dira gore go phegelela mahumo e be morero wa rena wa bophelo.

Maipshino a na le Nako ya Wona

Go lemoga bohlokwa bja dilo tša moya bophelong bja rena go re thuša go holwa ke boitapološo, boithabišo le maipshino a mangwe. Jesu o ile a thabela dinako tša boithabišo gomme dijo le dino le tšona di be di e-ba gona. (Luka 5:29;  Johane 2:1-10) Eupša dilo tše e be e se dilo tše dikgolo tšeo di bego di dira gore a thabe. Go e na le moo, o be a thabišwa kudu ke go phegelela dilo tša moya, tšeo di bego di akaretša go thuša batho ba bangwe go ithuta ka Modimo le ka morero wa gagwe ka batho.—Johane 4:34.

Kgoši Salomo o ile a leka go bona ge e ba maipshino a ka mo tlišetša lethabo. O itše: “Eriyê, ke lekê xo phela ka menate.” Kgoši ye yeo e humilego ga se ya leka go a phegelela ganyenyane. Eupša e ile ya itahlela ka gare ga maipshino! Lega go le bjalo, e ile ya ikwa bjang ka morago ga moo? E ngwadile gore: “Ka hwetša le tšôna è le lefêla.”—Mmoledi 2:1.

Lefela le go se kgotsofale—ke kamoo bao ba phegelelago maipshino gantši ba ikwago ka gona. Ge e le gabotse, ge banyakišiši ba bapetša go phegelela maipshino le dilo tša go swana le mešomo e kgotsofatšago, mediro ya moya le go hlokomela lapa, ba hweditše gore dilong ka moka tšeo di tlišago lethabo, go phegelela maipshino ke selo sa mafelelo.

Nea Kudu Gomme o Leboge

Go e na le gore e be bao ba tshwenyegago ka dinyakwa tša bona feela, batho bao ba thabilego ke bao ba nago le seatla se se bulegilego kudu le go kgahlegela ba bangwe. Jesu o itše: “Go na le lethabo le legolo go neeng go feta go amogeleng.” (Ditiro 20:35) Ntle le go nea dilo tše di bonagalago, re ka nea dilo tše di ka thabelwago kudu, e lego nako le matla a rena, kudu-kudu ka lapeng. Banyalani ba swanetše go fetša nako ba le gotee gore ba boloke lenyalo la bona le tiile e bile le e-na le lethabo, le gona batswadi ba swanetše go fetša nako e ntši ba e-na le bana ba bona, ba boledišana le bona, ba ba bontšha lerato le go ba ruta. Ge ditho tša lapa di nea ka ditsela tše, di a atlega gomme lapa le fetoga legae la lethabo.

Ka lehlakoreng le lengwe, ge ba bangwe ba go nea—e ka ba nako ya bona, matla a bona goba ka ditsela tše dingwe—na o ‘ipontšha o le yo a lebogago’? (Bakolose 3:15) Go phela ka mantšu ao go ka thuša gore go be le phetogo e swanetšego ditirišanong tša rena le ba bangwe gomme gwa tlaleletša kudu lethabong la rena. Ge motho yo mongwe a go bontšha tebogo e tšwago pelong, na seo ga se dire gore o thabe?

Go bontšha tebogo e bile go dira gore re lemoge dilo tše dibotse tše di re diragalelago. Nyakišišong yeo e dirilwego ka šedi, monyakišiši wa Yunibesithi ya California kua Riverside, U.S.A, o ile a botša barutwana ba gagwe gore ba ngwale dilo tše ba di lebogago ka “pukung ya go ngwala ditebogo.” Ga go makatše gore ka nako ya ka godimo ga dibeke tše tshela, barutwana ba ba ile ba bonala ba kgotsofatšwa ke bophelo kudu le go feta.

Re ithuta’ng go se? Go sa šetšwe maemo ao o lego go wona, ithute go naganišiša ka ditšhegofatšo tša gago. Ge e le gabotse, Beibele e go kgothaletša go dira bjalo ge e re: “Thabang ka mehla. . . . Le lebogeng mabapi le se sengwe le se sengwe.” (1 Bathesalonika  5:16, 18) Go ba gona, e le gore re dire bjalo re swanetše go leka ka gohle go gopola dilo tše dibotse tšeo di re diragaletšego bophelong. Ke ka baka la’ng o sa dire seo pakane ya gago?

Lerato le Kholofelo—Dilo tša Bohlokwa Tšeo di Tlišago Lethabo

Go boletšwe gabotse gore go tloga boseeng go iša lehung, batho ba nyaka lerato. Ntle le lona batho ba a šarelwa. Eupša ge e le gabotse lerato ke’ng? Le ge e le gore lentšu le le dirišwa ka ditsela tše di fapa-fapanego mehleng ya lehono, Beibele e le hlalosa gabotse ge e re: “Lerato le na le bopelotelele e bile le botho. Lerato ga le hufege, ga le ikgantšhe, ga le ikgogomoše, ga le dire tša go leša dihlong, ga le nyake tša go ikhola, ga le rumolege. Ga le boloke pego ya bobe. Ga le thabele go se loke eupša le thaba le therešo. Le tiišetša tšohle, le dumela tšohle, le holofela tšohle, le kgotlelela tšohle.”—1 Bakorinthe 13:4-8.

Lerato la kgonthe le tloga le se na boithati! Ka baka la gore “ga le nyake tša go ikhola,” le bea lethabo la ba bangwe ka pele ga dinyakwa tša lona. Ka manyami, lerato le le bjalo ga le sa hwetšagala ka bontši. Ge e le gabotse, boporofeteng bja gagwe bjo bogolo bja mabapi le go fedišwa ga tshepedišo ya gona bjale ya dilo, Jesu o boletše gore: “lerato la ba bantši le [tlo] fola.”—Mateo 24:3, 12; 2 Timotheo 3:1-5.

Lega go le bjalo, boemo bjo bo ka se tšwele pele ka mo go sa felego, ka ge e le thogako go Mmopi—yena mothofatšo wa lerato! (1 Johane 4:8) Kgaufsinyane Modimo o tla fediša batho ka moka bao ba nago le lehloyo le bao ba laolwago ke megabaru mo lefaseng. O tla šireletša feela batho ba ba hlagolelago lerato le le hlalositšwego ka mo godimo gore ba tšwele pele ba phela. Ka baka leo, lefaseng ka bophara go tla buša khutšo le lethabo. Kholofetšo ye ya Beibele e tla phethagatšwa e le ka kgonthe: “Xo se xokae e mobe ó tlo ba a ile; O tlo bôxa lešope, yêna à se xôna. Ba bolêta e tlo ba bôná beng; ba naxa ba tlo thaba ka botlalô bya moláô.”—Psalme 37:10, 11.

Akanya letšatši le letšatši o “thaba ka botlalô”! Na go a makatša ge Beibele e re: “Thabang kholofelong”? (Baroma 12:12) Na o ka rata go tseba mo go oketšegilego ka kholofetšo e kgahlišago ye Modimo a e neago batho ba ba kwago? Gona hle, bala sehlogo se se latelago.

[Ntlhakgolo go letlakala 7]

“Go na le lethabo le legolo go neeng go feta go amogeleng.”—Ditiro 20:35

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 5]

Na Dipego tša go Atlega ga ba Bangwe—ke tša Therešo?

Ka dinako tše dingwe re kwa dipego tša batho bao le ge ba goletše ka malapeng a nago le mathata ba ilego ba lwantšhana le mapheko a magolo gomme mafelelong ba huma le dinala. Pego e tšwago ka go San Francisco Chronicle ge e hlalosa ka lethabo e re: “Dipego tše bjalo ka dinako tše dingwe di bolelwa e le bohlatse bja go bontšha gore batho bao ba lwantšhane le maemo a thata e le gore ba atlege, go sa šetšwe gore ba godišitšwe ba se na lethabo. Go ya ka dinyakišišo, bothata bja pego ye ke gore batho bao ba be ba ka no se be le lethabo le ganyenyane. Go ile gwa fo itiragalela gore ba hume.”

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 6]

Lethabo le Tliša Bophelo bjo Bobotse

Go dula o thabile go dira gore o phele gabotse mmeleng. Pego ka makasineng wa Time e re: “Lethabo goba tshekamelo ya monagano e swanago le go ba le kholofelo, kgodišego le kgotsofalo go bonala e fokotša goba e thibela go mpefala ga bolwetši bja methapo ya pelo, bolwetši bja maswafo, bolwetši bja swikiri, kgatelelo e phagamego ya madi, mpshikela le malwetši ao a sepedišanago le dinko.” Go oketša moo, nyakišišo yeo e dirilwego kua Holland go balwetši ba tšofetšego e utollotše gore go ba le lethabo nywaga ya ka godimo ga e senyane le go ikholofela go fokotša dikotsi tša lehu ka palo e makatšago ya 50 lekgolong!

Ga go tsebege gore monagano o kgona bjang go tutuetša mmele. Lega go le bjalo, nyakišišo e bontšhitše gore batho bao ba dulago ba e-na le kholofelo ba na le tekanyetšo e nyenyane ya homoune ya cortisol, yeo e tsebjago ka go gatelela tshepedišo ya go lwantšha malwetši.

[Seswantšho go letlakala 4, 5]

Bjalo ka ge go latela ditsela tše dibotse tša go apea go dira gore dijo di latswege, le go latela tlhahlo ya Modimo go ka tliša lethabo