Bolwetši bja Vitiligo ke Eng?
Bolwetši bja Vitiligo ke Eng?
Ka mongwadi wa Phafoga! Afrika Borwa
▪ Ka dinako tše dingwe Sibongile o bolela ka go swaswa ka boemo bja letlalo la gagwe. O bolela a myemyela gore: “Ke belegwe ke le motho-moso, ka ba motho-mošweu, gomme bjale gona ke gakanegile.” O na le bolwetši bja vitiligo.
Bolwetši bja vitiligo bjo gape bo bitšwago leukoderma, bo bakwa ke go fela ga disele tšeo di tšweletšago mmala letlalong. Se se dira gore go be le mabala a mašweu le dipatso letlalong. Go ba bangwe bao ba nago le bjona, bolwetši bjo ga bo golele pele ka morago ga gore bo tšweletše sepatso se tee. Lega go le bjalo, go ba bangwe, se phatlalala le mmele ka lebelo kudu. Ba bangwe gape ba ka swarwa ke mohuta o nanyago wa bolwetši bja vitiligo woo o tšwelago pele o phatlalala le mmele ka nywaga e mentši. Bolwetši bja vitiligo ga bo bohloko e bile ga bo fetele.
Ga se malwetši ka moka a vitiligo ao a bonagalago kudu go swana le bja Sibongile ka gobane bo bonala kudu bathong ba mmala o moswana. Eupša go na le batho ba bangwe ba bantši bao ba swerwego ke mehuta e fapa-fapanego ya bolwetši bjo. Dipalo-palo di bontšha gore magareng ga 1 le 2 lekgolong ya batho ba na le bjona. Bolwetši bja vitiligo ga bo kgethe go ya ka morafo gomme bo swara banna le basadi ka go swana. Go sa dutše go sa tsebje gore bo bakwa ke eng.
Le ge go se na kalafo e kgonthišeditšwego ya bolwetši bja vitiligo, fela go na le ditsela tše dintši tša go swaragana le bjona. Ka mohlala, bathong ba mmala o mošweu, bolwetši bjo bo bonagala kudu ge letlalo la mmala wa tlhago le fišitšwe ke letšatši. Lega go le bjalo, go phema go fišwa ke letšatši go ka dira gore bolwetši bjo bo se ke bja lemogega kudu. Batho ba mmala o moswana ba ka thušwa ke ditlolo tše di kgethegilego tša go ikgabiša bakeng sa go bipa go se swane ga mmala wa letlalo. Batho ba bangwe ba ile ba thušwa ke mogato wo o bitšwago go bušetšwa ga mmala letlalong. Kalafo ye e akaretša dikgwedi tše dintši tša go diriša dihlare tša kalafo le go diriša sedirišwa se se kgethegilego sa ultraviolet. Mabakeng a mangwe, kalafo ye e ile ya bušetša mmala wa tlhago dikarolong tša letlalo tšeo di nago le bolwetši bjo. Balwetši ba bangwe ba kgetha go fetola mmala wa letlalo. Morero wa kalafo ye ke go dira gore mmala wa letlalo o swane ka go bolaya disele tšeo di tšweletšago mmala tšeo di šetšego, ka go diriša dihlare tša kalafo.
Bolwetši bja vitiligo bo ka baka kgateletšego ya maikwelo go bao bo ba swerego, kudu-kudu ge bo nabela sefahlegong. Sibongile o hlalosa gore: “Moragonyana bjale, bana ba babedi ba ile ba ntebelela gomme ba tšhaba ba goeleditše. Ba bangwe ba tšhaba go bolela le nna, ba nagana gore mo gongwe ke na le bolwetši bjo bo fetelago goba ba nagana gore ke rogakilwe. Ge nka kgona go dira gore batho ba bangwe ba kwešiše, nka ba botša gore ga se ba swanela go tšhaba batho bao ba nago le bolwetši bjo. Ba ka se fetelwe ke bolwetši bja vitiligo ka go kgongwa goba go bo hwetša moyeng.”
Sibongile ga a dumelele bolwetši bja gagwe bo mo thibela modirong wa gagwe wa go ruta Beibele woo a o ratago kudu ka ge e le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Se se akaretša go etela batho magaeng a bona le go bolela le bona difahlego di lebane. O re: “Ke ithutile go amogela ponagalo ya-ka. Ga ke na bothata ka ponagalo ya-ka, gomme ke lebeletše pele nakong yeo ka yona mmala wo ke belegwego ka wona o tlago go boa ka mo go feletšego Paradeiseng ya lefaseng yeo e holofeditšwego ke Jehofa Modimo.”—Kutollo 21:3-5.
[Seswantšho go letlakala 28]
Ka 1967, pele ke swarwa ke bolwetši