Sekoloto sa Boroko—Na ke Bothata bjo bo Golago?

BATHO ba dimilione lehono ba na le seo go thwego ke sekoloto se segolo. Sekoloto se e ka ba sebaki se segolo sa go senyega ga dikoloi tša bona, mešomo ya bona gaešita le go senyega ga manyalo a bona. Se ka kgoma o šoro boemo bja bona bja tša maphelo le botelele bja bophelo bja bona. Ke sekoloto seo se kgathago tema kgateletšegong ya tshepedišo ya go lwantšha malwetši, sa bakela motho gore a tsenwe gabonolo ke malwetši a fapa-fapanego. Se ile sa tswalanywa le mehuta e fapa-fapanego ya malwetši a bjalo ka bolwetši bja swikiri, bolwetši bja pelo le go nona ka mo go feteletšego gotee le mathata a mangwe a tša maphelo. Lega go le bjalo, bontši bja batho bao ba nago le sekoloto se ga ba tsebe gore ba na le sona.

Mathata a a bakwa ke sekoloto sa boroko, seo se bago gona ge motho a sa robale ka mo go lekanego e le gore a phele gabotse. Se se ka bakwa ke go itima boroko ka boomo mo go bakwago ke tsela ya motho ya bophelo goba go se robale mo go sa rerwago ka baka la bolwetši.

Banyakišiši ba tša kalafo ba akanyetša gore ka kakaretšo nako yeo badudi ba lefase ba e fetšago ba robetše, ga bjale e fokotšegile ka iri bošegong bjo bongwe le bjo bongwe go feta yeo e nyakegago. Gaešita le ge nako ye e ka bonagala e le e nyenyane, sekoloto sa bošego bjo bongwe le bjo bongwe sa diiri tše dimilione tše dikete tše tshelelago ke seo go dirwago dinyakišišo ka sona tabeng ya bobedi malwetši a fapa-fapanego ao a tswalanywago le go robala le tsela yeo a kgomago boemo bja bophelo ka gona.

 Nakong e fetilego batho bao ba šomago lefapheng la tša kalafo ba be ba lebelela bothata bjo bo tšwelago pele bja go palelwa ke go robala e le feela bolwetši bjo bongwe, bjo ka tlwaelo bo bitšwago go hlobaela. Lega go le bjalo, komiti yeo e hlamilwego ke Lekgotla la United States e hlaotše mehuta e 17 e fapa-fapanego ya malwetši a go robala. Ka tekanyo le ge e le efe, go hlobaela go bakwa ke dilo tše dintši kudu moo e lego gore gantši go lebelelwa e le sešupo sa malwetši a mangwe, go fo swana le ge go fiša mmeleng go bontšha gore motho a ka ba a tsenwe ke mohuta o itšego wa bolwetši.

Gaešita le go itima boroko mo e sego ga ka mehla go ka ba kotsi. Ela hloko taba ya Tom. Gaešita le ge e le mootledi wa lori yo a nago le phihlelo, o ile a thula leporogo ka lori ya gagwe e kgolo gomme ya tšholla dilithara tše 400 tša sulfuric acid tseleng e kgolo ya lephefo. Tom o dumela ka gore: “Ke ile ka welwa ke boroko.” Dinyakišišo tšeo di dirilwego ditseleng tše pedi tše dikgolo tša lephefo tša United States di akanyeditše gore baotledi bao ba otselago ba bakile mo  e ka bago 50 lekgolong ya dikotsi tšeo go tšona go hwilego batho.

Le gona, ela hloko dikotsi tšeo motho a ka bago le tšona ka baka la go šoma kgaufsi le mošomi-gotee le yena yo a otselago. Monyakišiši wa mo-Australia e lego Ann Williamson o re: “Ka morago ga diiri tše 17 go ya go tše 19 ba sa robale, bokgoni bja [batšea-karolo] ditekong tše dingwe bo ile bja lekana goba bja phalwa ke bja ge [ba be ba nwele motswako wa tagi ya tekanyo ya] 0,05%.” Ka mantšu a mangwe, batho bao ba tšerego karolo tlhahlobong ba ile ba dira dilo ka tsela yeo ekego ba be ba nwele tagi ka tekanyo e swanetšego goba e fetago yeo e dumeletšwego ka molao go baotledi dinageng tše dingwe! Ka baka la dikotsi tša dikoloi tše dikete tše makgolo tše di tswalanywago le boroko le tšeo di diregago mafelong a mošomo ngwaga le ngwaga, ditshenyagalelo tša lefase ka bophara tšeo di bago gona tšweletšong le malapeng a batho ke tše dikgolo. *

Ke dilo dife tšeo di ka tlaleletšago sekolotong sa boroko? Se sengwe sa tšona ke tshekamelo yeo ka tlwaelo e bitšwago 24/7—go šoma diiri tše 24 ka letšatši, matšatši a 7 ka beke. USA Today e hlalosa se e le “phetogo e kgolo ya setšo yeo e fetolago tsela yeo re phelago ka yona,” gomme e bolela gore “palo e oketšegago ya mabenkele le ditirelo tšeo di direlwago batho ke batho ba bangwe tšeo di šomago diiri tše 24 ka letšatši di hwetša dipoelo ka go se hlomphe nako ya go šoma le ya go robala.” Dinageng tše dintši batho ba bogela mananeo a thelebišene bošego ka moka le go fetleka Internet ka nako yeo ba swanetšego go ba ba robetše. Ke moka go na le palo e kgolo ya bao ba tlaišwago ke malwetši a maikwelo, ao gantši a akaretšago dipelaelo tšeo di gakatšwago ke kgateletšego le leema-ema la bophelo. Mafelelong, go na le malwetši a fapa-fapanego a mmele ao a ka tlaleletšago sekolotong sa boroko.

Dingaka tše dintši di bolela gore go thata go kgodiša balwetši ba tšona gore ba lebelele sekoloto sa boroko e le bothata bjo bogolo. Ngaka e nngwe e ile ya ngongorega ka gore go dula motho a lapile go bile go lebelelwa ke ba bangwe e le seo go thwego ke maemo. Le gona, ka baka la ge boemo bja bona bo mpefalela pele ganyenyane-ganyenyane, batho bao ba nago le bothata bja go se robale ba ka no se lemoge gore ba tlaišwa ke bolwetši bjo šoro bja go se robale. Ba bantši ba nea mabaka ka gore, ‘Ke fo ba ke tšofala’ goba ‘Ga ke kgone go lebeletšana ka katlego le bophelo, ka gona ke palelwa ke go phetha mešomo gabotse’ goba ‘Ke dula ke lapile ka mehla ka gobane ga ke kgone go khutša nako e telele ka mo ke nyakago.’

Go lefa sekoloto se sa boroko ke tlhohlo e raraganego. Eupša go kwešiša kamoo modikologo wa boroko bjo bobotse o šomago ka gona le go ithuta go lemoga ditšhupo tša sekoloto sa boroko go ka tutueletša motho yo a nago le sekoloto sa boroko go dira diphetogo tšeo di nyakegago. Go lemoga ditšhupo tša bolwetši bjo šoro bja go se robale go ka phološa maphelo.

[Mongwalo wa ka tlase]

[Seswantšho go letlakala 22]

Gaešita le go itima boroko mo e sego ga ka mehla go ka baka dikotsi tše šoro