Go na le Thuto e Kgolo—Fela Phetogo ke e Nyenyane

“Go sa šetšwe katlego ya morago bjale ya tša thutamahlale, batho ga se ba fetoga kudu nywageng e dikete tše pedi e fetilego; gomme ka baka leo re sa dutše re swanetše gore re leke go ithuta go tšwa historing.”—Kenneth Clark, Civilisation—A Personal View.

KA KGONTHE go ile gwa ba le ditšwelopele tšeo di makatšago tša thutamahlale go theoša le nywaga-kgolo. Makasine wa Time o bolela gore ditšwelopele tše di “neile ba dimilione ba rena boemo bjo bo phagamego kudu bja go phela historing.” Tše dingwe tša ditšwelopele tše dikgolo di bile gona lefapheng la tša kalafo. Radihistori Zoé Oldenbourg o bolela gore mehleng ya magareng “kalafo e be e sa hlaelelwa gape e dirwa ka sehlogo. Ngaka e be e ka bolaya gabonolo go fo swana le ge e fodiša.”

Go se Ikemišetše go Ithuta ka Dinako Tšohle

Batho ga se ka dinako tšohle ba bego ba ikemišeditše go ithuta. Ka mohlala, mafelelong a ngwaga-kgolo wa bo-19, dingaka tše dintši di ile tša hlokomologa bohlatse bjo bo gapeletšago bja gore tšona ka botšona di be di fetišetša malwetši gare ga balwetši ba bona. Ka gona di ile tša kgomarela mekgwa e kotsi gomme tša gana go hlapa diatla tša tšona pele di tloga molwetšing yo mongwe go ya go yo mongwe.

Lega go le bjalo, thutamahlale le thekinolotši di ile tša tšwela pele go gatela pele. Ka gona ke mo go kwagalago gore go tšwa diphihlelong tša nakong e fetilego batho ba be ba swanetše go ba ba ithutile tsela ya go dira lefase gore e be lefelo la lethabo le leo le šireletšegilego. Eupša ga se kamoo dilo di ilego tša direga ka gona.

Nagana ka Yuropa ngwaga-kgolong wa bo-17. Nako yeo e ile ya hlaloswa e le mehla ya tshedimošo le go diriša tlhaologanyo. Lega go le bjalo, Kenneth Clark o bolela gore therešo e sa dutše e šetše ya gore “go sa šetšwe boati bja dihlalefi tša tša bokgabo le thutamahlale, go be go sa dutše go e-na le ditlaišo tšeo di se nago tlhaologanyo le dintwa tša sehlogo tšeo di bego di lwewa ka bošoro bjo bo sa lekanywego le selo.”

Mehleng ya rena go sa dutše go e-na le go se nyake go ithuta go tšwa diphihlelong tša nakong e fetilego e le gore go phengwe diphošo tšeo di ilego tša dirwa. Ka baka leo, go ba gona ga rena polaneteng ye go bonagala go le kotsing. Mongwadi Joseph Needham o ile a phetha ka gore boemo bo šetše bo le kotsi kudu moo e lego gore ‘sohle seo re ka se dirago ga bjale ke go holofela le go rapela gore batho bao ba fišegelago thoko ba se lokollele godimo ga batho matla ao a ka fedišago bophelo ka moka godimo ga lefase.’

Ke ka baka la’ng re sa dutše re kgakgetšwe lefaseng leo le tletšego ka bošoro le sehlogo go sa šetšwe bohlale ka moka bja batho le go ithuta ga bona? Na se se tla ka sa fetoga? Dihlogo tše pedi tše di latelago di tla ahla-ahla dipotšišo tše.