Botšhošetši bo Tšea Sebopego se Sefsa

La mafelelo ge sehlogo sa botšhošetši se be se bontšhwa letlakaleng la ka ntle la kgatišo e nngwe ya makasine wo, go ile gwa dirišwa seswantšho seo se tlwaelegilego—seswantšho sa babolai bao ba aperego dišira-difahlego ba swere dithunya tša mothuthupo o matla. Lega go le bjalo, mehleng yeno boemo ke bjo bo fapanego.

ŠWAHLANENG e nngwe, molokeloke wa dilori tše di sego tša kgabišwa o sepela ka go nanya ka gare ga ditarata. Dilori di ema kgaufsi le moago wa sekolo. Kapejana, sehlopha seo se hlahlilwego ka mo go kgethegilego sa banna bao ba aperego dišira-difahlego tša kgase le diaparo tša tšhireletšo ya dikhemikhale, se gwantela ka gare ga sethokgwa. Selo se tee feela seo se se tsebago ke gore sedirišwa se senyenyane sa go thuthupiša se ile sa thuthupišwa tiragalong ya dipapadi lepatlelong la sekolo, sa gaša meuši yeo e ilego ya dira gore palo e kgolo ya babogedi ba babje. Ka tirišano le tirelo ya tšhoganyetšo ya lefelong leo, banna ba bane ba tsena ka tlhokomelo lefelong le le šilafetšego bakeng sa go bona seo se diragetšego. Ke eng seo sedirišwa se ilego sa se ntšha? Na ke bolwetši bja dišo? Na ke kgase ya methapo?

Banna ba sepela ka go nanya kgaufsi le lebala, ba swere mokgobo wa didirišwa tša go hlahloba dikhemikhale. Ba fihla ka phapošing e nyenyane moo ba ilego ba hwetša mešaletša ya dithuthupiši. Modiro wa bona o nyaka go dirwa ka tlhokomelo, o nyaka go swara disete tše nyenyane tša didirišwa tša go bona le go šuthišwa ga dilo tše boima.

Kapejana dišira-difahlego tša bona di tlala mmuwane. Boiteko ke bjo bo lapišago gaešita le go banna bao ba tlwaeditšwego. Lega go le bjalo, mo e ka bago ka tlase ga metsotso e lesome, mašaledi a utolotšwe. Rakhemisi yo a ba felegeditšego o tiiša gore: “Ka ntle le pelaelo, sedirišwa se rwele bolwetši bja dišo.”

Sebopego se se Fetogago sa Botšhošetši

Tiragalo ye e be e se e kotsi go etša ge e kwagala bjalo. E be e le boitlwaetšo bja go leka karabelo ya sehlopha bakeng sa go tšweletša tlhaselo ya kgase ya mpholo lefelong le lengwe karolong ya ka leboa ya New York. Sehlopha se, ke se sengwe sa tšeo di hlomilwego morago bjale tša Weapons of Mass Destruction Civil Support Teams. Dihlopha tše bjalo di abetšwe go lekanya bogolo le bošoro bja mohuta  o mofsa wa ditlhaselo tša batšhošetši ka go hlahloba methopo e inaganelwago, dikhemikhale goba didirišwa tše di šomago ka mahlasedi a dikhemikhale.

Sehlopha se ke se sengwe sa tše dintši lefaseng ka bophara tšeo di ilego tša hlongwa bakeng sa go arabela ditšhošetšong tše di fetogago le ditlhohlo tšeo di bakilwego ke botšhošetši. * Ditiragalo tša nywageng ya morago bjale di bontšha gore ditiro tša botšhošetši tšeo di dirwago ke dihlopha tše di ikemetšego goba ma-jela-thoko ao a feteletšago dilo kudu di a oketšega. Gaešita le ge batšhošetši ba bantši ba sa dutše ba hlasela dikampa tša bohlabani le batseta ba sa ruri ba ditherišano, ba bangwe ba katološeditše lelokelelo la bona go akaretša ditlhaselo go seo se bitšwago bahlaselwa ba bonolo, bjalo ka ditshepedišong tša dinamelwa tša batho ba bantši, ditiragalong tša dipapadi, mafelong a leema-ema a metseng ya ditoropong, dihoteleng le mafelong a basepedi ba go boga naga.

Bakeng sa go tiišetša phetogo mokgweng wa batšhošetši, Porter Goss, modula-setulo wa U.S. House Intelligence Committee, o boletše gore: “Re swanetšwe ke go fetoša go tloga kgopolong ya rena ya kgale ya mabapi le botšhošetši bjo bo thekgwago ke mmušo go ya sebopegong se sefsa sa botšhošetši. Re lebeletšane le botšhošetši bjo bogolo bjo bo thekgwago.”

Go tšwelela ga botšhošetši ka sebopego se sefsa go akaretša ditiro le maano ao go ka bago thata go a thibela goba go a lwantšha. Ka mo go oketšegago, batšhošetši ba kgona go diriša thekinolotši e mpsha le go hwetša ditšhelete ka bolokologi. USA Today e bega gore: “Di-computer tše mpsha le thekinolotši ya tša poledišano le go kgokagana le bosenyi bjo bo rulagantšwego, di dira gore go be thata kudu go lwantšha botšhošetši.” Sebopego se sefsa gape se akaretša mekgwa e mefsa ya go hlasela, se gapeletša babegi le bahlahlobi ba ditaba go hlama mantšu a bjalo ka “botšhošetši bja tša kgokagano,” “botšhošetši bja dibaki tša tlhago” le “botšhošetši bja diphedi le tikologo ya tšona.”

Sebopego se sefsa sa botšhošetši ke seo se boifišago gakaaka’ng? Na go bolokega ga gago ka noši go a tšhošetšwa? Na go na le tharollo leubeng la botšhošetši bjo bo apareditšego? Dihlogo tše di latelago di tla nea tshedimošo e itšego dipotšišong tše.

[Mongwalo wa ka tlase]

 [Lepokisi/Mmapa go letlakala 12, 13]

(Bakeng sa mongwalo o beakantšwego ka mokgwa wa kgatišo, bona kgatišo ka boyona)

 Ngwaga-some wa BOTŠHOŠETŠI

1. Buenos Aires, Argentina

March 17, 1992

Go thuthupišwa ga koloi go ile gwa thuba Ngwako wa Botseta wa Isiraele. Bao ba bolailwego: 29. Bao ba gobaditšwego: 242

2. Algiers, Algeria

August 26, 1992

Pomo e ile ya thuthupa boema-fofaneng bja ditšhaba-tšhaba. Bao ba bolailwego: 12. Bao ba gobaditšwego: bonyenyane ba 128

3. New York City, United States

February 26, 1993

Bafišegela-thoko ba bodumedi ba ile ba thuthupiša pomo e kgolo ka tlase ga World Trade Center. Bao ba bolailwego: 6. Bao ba gobaditšwego: ba ka bago 1 000

4. Matsumoto, Japane

June 27, 1994

Ditho tša sehlopha sa Aum Shinrikyo di ile tša gaša kgase ya mpholo moagong wa kgaufsi wa bodulo. Bao ba bolailwego: 7. Bao ba gobaditšwego: 270

5. Tokyo, Japane

March 20, 1995

Ditho tša Aum Shinrikyo di ile tša bea diphuthelwana tše tshela tseleng ya ka tlase ya ditimela ya Tokyo, tša gaša kgase e šoro ya mpholo. Bao ba bolailwego: 12. Bao ba gobaditšwego: ba fetago 5 000

6. Oklahoma City, United States

April 19, 1995

Pomo e bego e le ka loring e ile ya thuthupa moagong wa mmušo. Bafišegela-thoko bao ba bego ba ganetšana le diphetogo ba ile ba latofatšwa. Bao ba bolailwego: 168: Bao ba gobaditšwego: ba fetago 500

7. Colombo, Sri Lanka

January 31, 1996

Batšhošetši ba morafo ba ile ba hlohleletša go thuthupišwa ga lori e bego e imelwa leribeng. Bao ba bolailwego: 90 Bao ba gobaditšwego: ba fetago 1 400

8. London, Engelane

February 9, 1996

Batšhošetši ba ma-Irish ba ile ba thea pomo ka karatšheng ya go emiša dikoloi. Bao ba bolailwego: 2. Bao ba gobaditšwego: ba fetago 100

9. Jerusalema, Isiraele

February 25, 1996

Mothuthupiši yo a ilego a ipolaya o ile a fiša pese. Bafišegela-thoko ba bodumedi ba ile ba gononelwa. Bao ba bolailwego: 26. Bao ba gobaditšwego: ba bangwe ba ka bago 80

10. Dhahran, Saudi Arabia

June 25, 1996

Lori ya peterole yeo e bego e rwele pomo e ile ya thuthupa ka ntle ga meago ya bodulo ya madira a U.S. Bao ba bolailwego: 19. Bao ba gobaditšwego: 515

11. Phnom Penh, Cambodia

March 30, 1997

Bahlasedi ba ile ba fošetša dipomo tše nne bakeng sa go dira tšhupetšo. Bao ba bolailwego: ba fetago 16. Bao ba gobaditšwego: ba fetago 100

12. Coimbatore, India

February 14, 1998

Bo-ntwa-dumela ba bodumedi ba ile ba dira lelokelelo la go thuthupiša. Bao ba bolailwego: 43. Bao ba gobaditšwego: 200

13. Nairobi, Kenya le Dar es Salaam, Tanzania

August 7, 1998

Ngwako wa Botseta wa U.S. o ile wa thuthupišwa. Bao ba bolailwego: 250. Bao ba gobaditšwego: ba fetago 5 500

14. Colombia

October 18 le November 3, 1998

Tlhaselo e nngwe e dirilwe ka dipomo, e nngwe ya dirwa ka dibetša. Dipompi tša oli di bile bahlaselwa ba tlhaselo ya pele. Bao ba bolailwego: 209. Bao ba gobaditšwego: ba fetago 130

15. Moscow, Russia

September 9 le 13, 1999

Methuthupo e megolo e mebedi e ile ya senya meago e mebedi ya go ba le diphapoši tša bodulo. Bao ba bolailwego: 212. Bao ba gobaditšwego: ba fetago 300

[Methopo]

Source: The Interdisciplinary Center, Herzliya, Israel

Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

Victor Grubicy/Sipa Press

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 14]

Ditlhaselo tša tša Kgokagano

March 1999: Dipego di bontšha gore di-computer tša Pentagon di bile ka tlase ga lephoto leo le “beakantšwego le go rulaganywa” la bašitiši. Letšatši le lengwe le le lengwe go begwa ditlhaselo tše 60 go ya go tše 80 go tšwa bathong bao ba se nago tsebo ka di-computer mananeong a di-computer a Lefapha la Tšhireletšo la United States.

Bogareng bja 1999: Lebakeng la dikgwedi tše tharo, ditsebi tša tša di-computer tšeo di lego kgahlanong le mmušo, di ile tša tsena ka ntle le tumelelo ya molao matlakaleng a Web ao a bolokilwego ke Senate sa U.S., Federal Bureau of Investigation, U.S. Army, White House le dikgoro tše mmalwa tša khabinete kua United States.

January 2000: Go begilwe gore dikgwebo tša lefase ka bophara di dirišitše diranta tše dimilione tše dikete tše 93 ngwagola bakeng sa go lwantšha “botšhošetši bja tša boiphedišo” ka sebopego sa di-virus tše kotsi tša computer.

August 2000: Motho yo a se nago tsebo ka di-computer o tsenelela mekgatlong ya mmušo le mekero ya Web ya mmušo wa lefelong kua United Kingdom.