Ge Bolwetši bjo Šoro bo Hlasela Lapa
Ge Bolwetši bjo Šoro bo Hlasela Lapa
LETHABO la lapa la ga Du Toit ke leo le fetelago. Go ratana ga bona ka borutho ke mo go thabišago go ka bogelwa. Ge o gahlana le bona, o ka se nagane gore ba kgotleletše mathata a mantši gakaakaa.
Sa pele, ge ngwana wa bona wa mathomo Michelle, a be a e-na le nywaga e mebedi Braam le Ann ba ile ba lemoga gore o na le bolwetši bjo šoro bja leabela bjo bo bakago go fokola ga mešifa.
Mmagwe o hlalosa gore: “Kapejana o swanetše go ithuta kamoo o ka lebeletšanago ka gona le bolwetši bjo šoro bjo bo golofatšago. O lemoga gore bophelo bja lapa bo ka se swane le pele.”
Eupša ka morago ga ge morwedi yo mongwe le morwa ba belegwe, masetla-pelo a mangwe gape a ile a hlasela lapa le. Ka letšatši le lengwe ge bana ba bararo ba bapala ka ntle, banenyana ba babedi ba ile ba kitimela ka ntlong. Ba ile ba lla ba re: “Mma! Mma! E tla ka pela. Go na le seo se fošagetšego ka Neil!”
Ann ge a kitimela ka ntle, o ile a bona hlogo ya Neil wa nywaga e meraro e wela ka lehlakoreng le lengwe ka ntle le thušo. O be a sa kgone go emiša hlogo ya gagwe gabotse.
Ann o gopola ka gore: “Letšhogo e be e le le šoro gape le temogo e be e le ya potlako. Ke ile ka nyema moko ge ke gopola gore mošemanyana yo yo monyenyane yo a phetšego gabotse o swanetše go lebeletšana le tlhohlo ya go phela le bolwetši bja go fokola ga mešifa bjo kgaetšedi ya gagwe yo mogolo a bego a e-na le bjona.”
Tate e lego Braam o re: “Lethabo la go thoma re e-na le lapa leo le phetšego gabotse, go se go ye kae le ile la bipetšwa ke ditlhohlo tše dingwe tše dikgolo tšeo re kilego ra swanelwa ke go lebeletšana le tšona.”
Mafelelong Michelle, go sa šetšwe go hwetša ga gagwe kalafo e kaone kudu ya sepetlele o ile a hwa ka baka la mathata ao a ilego a bakwa ke bolwetši bja gagwe. O be a na le nywaga e 14 feela ka nako yeo. Neil o tšwela pele a lwantšhana le dika tša bolwetši bja gagwe.
Se se rotoša potšišo e rego, Malapa ao a swanago le la ga Du Toit a lebeletšana bjang le ditlhohlo tša go ba le setho seo se babjago o šoro? Bakeng sa go araba potšišo yeo, anke re hlahlobišišeng ditsela tše dingwe tšeo malapa a kgongwago ke bolwetši bjo šoro.