Ye nngwe ya dithapelo tša mathomo tšeo batho ba bantši ba ithutago tšona ke Thapelo ya Morena yeo Jesu a e rutilego balatedi ba gagwe. Thapelo ye e hwetšwa ka pukung yeo ka tlwaelo e bitšwago Testamente e Mpsha. E thoma ka go re: “Tatago rena wa magodimong, leina la gago a le kgethagatšwe [goba le kgethwe].” (Mateo 6:9) Eupša leina la Modimo leo le fetolelwago ka Seisemane e le “Jehovah” goba ka dinako tše dingwe e le “Yahweh,” ga se gantši le hwetšwa ka diphetolelong tša Seisemane tša Testamente e Mpsha. Lega go le bjalo, diphetolelo tšeo di na le maina a medimo ya maaka a bjalo ka Tseuse, Heremese le Aratemise. Ka gona, na ga se tshwanelo gore di bolele le ka leina la Modimo wa therešo le Mongwadi wa Beibele?—Ditiro 14:12; 19:35; 2 Timotheo 3:16.

 Bafetoledi ba Maisemane, Lancelot Shadwell le Frederick Parker ba be ba dumela gore leina la Modimo le swanetše go bušetšwa ka Testamenteng e Mpsha. Ke ka baka la’ng go dirišwa lentšu “bušetšwa”? Ke ka baka la gore ba be ba dumela gore leina la Modimo le be le le gona pele eupša la ntšhwa ka morago. Ke ka baka la’ng ba phethile ka tsela yeo?

 Shadwell le Parker ba be ba tseba gore dingwalwa tšeo di lego gona tša puku yeo gantši e bitšwago Testamente ya Kgale, tšeo mathomong di bego di ngwadilwe ka Seheberu, go tšona leina la Modimo le tšwelela ka makga a diketekete. Ka gona ba be ba ipotšiša lebaka leo ka lona dingwalweng tša Testamente e Mpsha tšeo ba bego ba na le tšona leina la Modimo ka botlalo le be le ntšhitšwe. a Le gona, Shadwell o ile a lemoga gore ge dingwalwa tša Testamente e Mpsha di be di šomiša mantšu ao a tlwaelegilego a Testamente ya Kgale, a go swana le “morongwa wa Jehofa,” go molaleng gore bangwalolodi ba Testamente e Mpsha ya Segerika ba ile ba tloša leina la Modimo gomme ba bea maina a go swana le Kyʹri·os, leo le bolelago, “Morena.”—2 Dikgoši 1:3, 15; Ditiro 12:23.

 Le pele ga ge Shadwell le Parker ba ka gatiša diphetolelo tša bona tša Seisemane, bafetoledi ba bangwe ba be ba šetše ba bušeditše leina la Modimo ka diphetolelong tša bona tša Seisemane tša Testamente e Mpsha, le ge e be e se mafelong a mantši gakaalo. b Pele ga 1863, ge Parker a be a gatiša puku ya A Literal Translation of the New Testament, ga go mofetoledi wa Seisemane yo go tsebjago a ile a bušetša leina la Modimo mafelong a mantši ka Testamenteng e Mpsha yeo e bego e šetše e gatišitšwe. Gabotsebotse Lancelot Shadwell le Frederick Parker e be e le bomang?

 Lancelot Shadwell (1808-1861) e be e le ramolao le morwa wa Mohlomphegi Lancelot Shadwell, yo e bego e le motlatša-tona wa Engelane. Morwa yo e be le setho sa kereke ya Church of England. Le ge a be a dumela go thuto ya Borarobotee, o be a hlompha leina la Modimo, a le hlalosa e le “leina la JEHOFA la letago.” Phetolelong ya gagwe ya The Gospels of Matthew, and of Mark, o dirišitše leina “Jehofa” ka makga a 28 ka mangwalong a, le ka makga a 465 ditlhalosong tša wona.

 Shadwell a ka ba a ithutile leina la Modimo ka go le bona ka Testamenteng ya Kgale ya mathomo ya Seheberu. O boletše gore bao ba ilego ba ngwala Kyʹri·os legatong la leina la Modimo ka phetolelong ya Segerika ya Testamente ya Kgale “e be e se bafetoledi ba go botega.”

 Ka phetolelong ya gagwe, Shadwell o dirišitše leina “Jehofa” ka lekga la pele go Mateo 1:20. Tlhaloso ya gagwe temaneng ye e re: “Lentšu [Kyʹri·os] mo, le ditemaneng tše dingwe tše dintši ka go N.T. [Testamene e Mpsha] le emela JEHOFA, leina la maleba la Modimo: gomme go bohlokwa kudu go bušetša leina le ka phetolelong ya Seisemane.” Gape o itše: “Re swanetše go dira bjalo e le gore re godiše Modimo.” O ile a itsebagatša ka leina la JEHOFA: ka gona ga go na tsela e kaone ya go mo tsebagatša go phala go diriša lona leina leo ge re bolela ka yena.” Ke moka a re: “Ka Beibeleng ya rena ya King James, leina JEHOVAH ga se gantši le tšwelela . . . Legatong la leina la Modimo la maleba, re hwetša, Morena.” Shadwell o itše: “Lentšu Morena . . . ga le swanelege le ganyenyane” gore le dirišwe legatong la leina la Modimo, gomme a oketša ka gore gaešita le yena gagabo o bitšwa “Morena.””

 Shadwell o gatišitše phetolelo ya gagwe ya Mateo ka 1859, ke moka phetolelo yeo e nago le Mateo le Mareka yona o e gatišitše ka 1861. Eupša mošomo wa gagwe o ile felela moo. O hlokofetše ka di-11 tša January ka 1861, a na le mengwaga e 52. Le ga go le bjalo maiteko a gagwe ga se a felela fase.

 Phetolelo ya Shadwell ya puku ya Mateo e ile ya bonwa ke rakgwebo yo mongwe wa mohumi wa London yo a bitšwago Frederick Parker (1804-1888), yo a bego a šetše a thomile go fetolela Testamente e Mpsha ge a be a na le mengwaga e ka bago e 20. Ka go se swane le Shadwell, Parker o be a ganana le thuto ya Borarobotee. O ngwadile gore: “[E ka re] Kereke ka moka ya Morwa yo a rategago [wa Modimo] . . . e ka dumela therešo ye ka dipelo ka moka gomme ya rapela yena feela Ramatla-ohle, Jehofa.” Parker gape o be a dumela gore dingwalwa tša Testamente e Mpsha tšeo di dirišago Kyʹri·os go šupa bobedi Morena Modimo le Morena Jesu, di dira gore go be thata go bona phapano magareng ga bona. Ka gona o ile a kgahlwa ke go bona gore ditemaneng tše dingwe Shadwell o fetoletše Kyʹri·os e le “Jehofa.”

 Parker o ile a kwešiša ditaba tše bjang? O ile a ithuta Segerika gomme a ngwala dipuku le dipampišana tše mmalwa ka popopolelo ya Segerika. Gape o ile a ba setho sa mokgatlo wa Beibele wo o bitšwago Anglo-Biblical Institute, woo o bego o kgothaletša go dira dinyakišišo ka gare ga dingwalwa tša Beibele e le gore go tle go tšweletšwe Dibeibele tše kaone tša Seisemane. Ka 1842, Parker o ile a thoma go gatiša phetolelo ya gagwe ya pele ya Testamente e Mpsha ka dikarolwana le dikgatišo tše mmalwa. c

 Mengwageng e mentši Parker o ngwadile mabapi le dipotšišo tše bjalo ka tše: “Ke neng mo Kyʹri·os e šupago Morena Jesu gomme ke neng moo e šupago Morena Modimo?” “Ke ka baka la’ng gantši Kyʹri·os e dirišwa e le leina go e na le gore e dirišwe e le sereto?”

 Ge Parker a be a bona phetolelo ya Shadwell ya 1859 ya puku ya Mateo le ditlhaloso tša yona mabapi le Kyʹri·os, o ile a kgodišega gore ditemaneng tše dingwe, Kyʹri·os “e swanetše go fetolelwa e le Jehofa.” Ka gona o ile a phošolla phetolelo ya gagwe ka moka ya Testamente e Mpsha gore e be le leina “Jehofa” gohle moo a bego a dumela gore moelelo wa ditemana tšeo goba popopolelo ya Segerika di be e laetša gore le swanetše gore le be gona. Ka gona, bolumung e tee ya Parker ya 1863 e bitšwago A Literal Translation of the New Testament leina la Modimo le tšwelela ka makga a 187. Go bonagala ye e le yona phetolelo ya mathomo e gatišitšwego ya Seisemane yeo e dirišitšego leina la Modimo ka Mangwalong a Bakriste a Segerika ka moka ga ona. d

 Ka1864, Parker o ile a lokolla puku ya A Collation of an English Version of the New Testament . . . With the Authorized English Version. Lebaka la gagwe la go kopanya Ditestamente tše tše Mpsha tše pedi gore e be bolumo e tee e be le go bontšha gore diphetolelo tše di fapana kae le gona bjang. e

 Go bontšha bohlokwa bja go bušetša leina la Modimo moo le swanetšego, Parker o ile a nea mohlala ka ditemana tše mmalwa ka Beibeleng ya Authorized Version, go akaretša le Baroma 10:13, yeo e balegago ka gore: “Mang le mang yo a tlago go bitša leina la Morena o tla phološwa.” Parker o ile a botšiša: “[Ke mang] yo a kilego a thušwa ke phetolelo ya Authorized English Version ya Ditemana tše gore a kwešiše gore mo go tšona go bolelwa ka Jehofa, e sego Morwa, Jesu Kriste Morena wa rena . . .”?

 Parker o ile a diriša tšhelete e ntši kudu go gatiša le go phatlalatša dipampišana le dikgatišo tše dingwe tša gagwe. Ge e le gabotse, ka ngwaga o tee feela o dirišitše diponto tša Brithania tše 800, tšeo lehono di fetago diponto tša Brithania tše 100,000 ($132,000 U.S.). Le gona o ile a romela dikopi tše dintši tša mahala go batho bao a bego a ba tlwaetše le go baruti ba maemo gore ba di hlahlobe.

 Dikgatišo tša Parker le diphetolelo tša gagwe tša Testamente e Mpsha, go ba gona di se tša gatišwa ka bontši, eupša di be di nyatšwa ke diithuti tše dingwe. Ka go realo ba dira gore go hlokomologwe maiteko a se nago bosodi ao Parker, Shadwell le ba bangwe ba a dirilego go bušetša leina la Modimo ka Testamenteng e Mpsha ya Seisemane.

 Mohlomongwe o ka lebelela bidio e nago le tsebišo e oketšegilego ya metsotso e lesome: Musiamo wa Ntlokgolo ya Warwick: “Beibele le Leina la Modimo.”