“Ka dinako tše dingwe ke kgona go laola leleme la ka, eupša ka dinako tše dingwe okare ke no bolela ntle le go nagana!”—James.

 “Ge ke tšhogile ke bolela ntle le go nagana, le gona ge ke iketlile ke bolela dilo tšeo ke sa swanelago go di bolela. Ge e le gabotse ke no dula ke šaetša ge ke re ke a bolela.”—Marie.

 Beibele e re: “Leleme ke mollo,” le gona ruri “go nyakega mollo o monyenyane bjang go tšhuma sethokgwa se segolo!” (Jakobo 3:5, 6) Na gantši dilo tšeo o di bolelago di go tsenya mathateng? Ge e ba go le bjalo, sehlogo se se tlo go thuša.

•  Ke ka baka la eng ke bolela selo se se fošagetšego?

•  Go laola leleme

•  Seo dithaka tša gago di se bolelago

 Go se phethagale. Beibele e re: “Ka moka ga rena re kgopša gantši. Ge e ba motho a sa kgopše ka lentšu, gona ke motho yo a phethagetšego.” (Jakobo 3:2) Ka ge re belegwe re na le sebe, seo se dira gore go be bonolo go rena gore re kgopše ge re sepela gotee le ge re bolela.

 “Ka ge ke na le monagano wa go se phethagale le leleme la go se phethagale, ke tla be ke bolela maaka ge nkare ke kgona go di laola.”—Anna.

 Go bolela kudu. Beibele e re: “Go aroga ga go ke go hlokega moo mantšu a atilego.” (Diema 10:19) Gantši batho bao ba bolelago kudu gomme ba sa theetše batho ba bangwe ge ba bolela, ba bolela dilo tšeo di ka kgopišago batho.

 “Gantši go bolela kudu ga go re gore o bohlale. Jesu ke motho yo bohlalehlale yo a kilego a phela mo lefaseng, eupša ka dinako tše dingwe o be fela a homola.”—Julia.

 Go gegea. Beibele e re: “Go na le yo a bolelago a sa naganišiše bjalo ka ge eka o hlaba ka tšhoša.” (Diema 12:18) Mohlala o mongwe wa go bolela o sa naganišiše ke go gegea, e lego go hlaba motho ka mantšu ka tsela ya go mo nyenyefatša. Batho bao ba ratago go gegea ba bangwe ba ka no bolela gore, “Ke be ke no raloka!” Eupša ga se ra swanela go raloka ka go hlaba ba bangwe ka mantšu. Beibele e re botša gore re tloše goba re se ke ra bolela “polelo e gobošago gotee le selo se sengwe le se sengwe se se gobatšago.”—Baefeso 4:31.

 “Ke rata go segiša batho le go dira metlae, e lego dika tšeo di dirago gore ke feleletše ke gegea ba bangwe. Gantši se se ntsenya mathateng.”—Oksana.

 Go ithuta go laola leleme go ka no se be bonolo, eupša melao ya motheo ya Beibele e ka go thuša. Ka mohlala, ela hloko melao ye ya motheo:

 “Bolelang le nnoši ka dipelong tša lena . . . gomme le ikhomolele.”—Psalme 4:4.

 Ka dinako tše dingwe go kaone gore o se arabe. Kgarebe yeo e bitšwago Laura e re: “Tsela yeo ke ikwago ka yona ge ke sa kwatile, e ka no se swane le kamoo ke tlago go ikwa ka gona ka moragonyana. Ka morago ga gore ke iše maswafo fase, gantši ke thabela gore ga se ka bolela selo seo ke bego ke nyaka go se bolela.” Gaešita le go no homola ganyenyane ka metsotswana e sego kae, go ka go thuša gore o se bolele selo se se fošagetšego.

 “A tsebe yona ga e lekole mantšu go etša ge magalagapa a ekwa tatso ya dijo?”—Jobo 12:11.

 Go lekola mantšu pele o bolela go ka go thuša gore o se tsene mathateng. Pele o bolela, o ka ipotšiša dipotšišo tše di latelago:

•   Na taba ye ke nnete? Na ge nka bolela taba ye ke tla be ke bontšha botho? Na go bohlokwa gore ke e bolele?—Baroma 14:19.

•   Ke be ke tla ikwa bjang ge e ba motho a ka mpotša taba ye?—Mateo 7:12.

•   Na se se tla bontšha gore ke hlompha seo motho yo mongwe a se naganago?—Baroma 12:10.

•   Na ye ke nako ya maleba ya go bolela taba ye?—Mmoledi 3:7.

 “Ka boikokobetšo le tšee gore ba bangwe ba le feta ka bogolo.”—Bafilipi 2:3.

 Keletšo ye e tla go thuša gore o ithute go nagana dilo tše dibotse ka batho ba bangwe, e lego seo se tla go thušago gore o kgone go laola leleme la gago le go nagana pele o bolela. Gaešita le ge o ka ikhwetša o šetše o boletše mantšu ao a kwešago bohloko, boikokobetšo bo tla go thuša gore o kgopele tshwarelo, le gona wa e kgopela kapelapela! (Mateo 5:23, 24) Ka gona, ithute go kgona go laola leleme la gago.