JOKWA 41
Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea bolane̱ la belongi ba yadi e?
Bato jita ba mabwa iso̱n o kwalea ońola belongi ba yadi. Bibe̱l mo̱ e makwalea ońola belongi ba yadi ná bwē, nde na edube. Nje e makwalano̱ ye biso̱ muse̱ṅ, e te̱nge̱n pe̱. Omo̱ń a me̱se̱, Yehova nde e Muweked’asu, a bi so̱ nje ye bwam ońol’asu. A malangwea biso̱ nje jangame̱nno̱ bola ná di do̱lisane̱ mo̱, na nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea.
1. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ bolane̱ la belongi ba yadi e?
Belongi ba yadi be nde jabea Yehova a bolino̱ biso̱. A mapula ná be bwese̱ mome na muto bena ba bane̱ muńe̱nge̱. Di jabea di mabola babaedi epolo o be̱ne̱ bana, nde ba mabolane̱ pe̱ mo̱ o leane̱le̱ ndolo na eto̱nde̱ ba be̱nno̱ mō̱ te̱ ońola nune̱. Ońola nika nde Eyal’a Loba e makwalano̱ ná: “Bwane̱ munj’ango̱ muńe̱nge̱.” (Minia 5:18, 19) Yehova a mabaise̱ babaedi be kriste̱n ná ba be̱ mō̱ na nune̱ jemea ná ba si wite̱ musonje tomtom.—Langa Bonahebe̱r 13:4.
2. Ka ni titi ko̱nji ńe nde nje e?
Bibe̱l e malangwea biso̱ ná “bato ba titi ko̱nji . . . ba si me̱nde̱ sangwa janea la Loba.” (1 Korinto 6:9, 10) Batiledi ba Bibe̱l ba bolane̱ nde eyal’a Grikia porneïa o kwalea ońola ka ni titi ko̱nji. Y’eyala e bambe̱ (1) lata a la bato ba si bane̱, (2) lata la bome baba to̱ bito baba, na (3) lata la moto na ńama. Di bangi te̱ o “bola lambo di titi ko̱nji” di mado̱lisane̱ Yehova, nik’e wanea pe̱ biso̱ tombwane̱.—1 Tesalonika 4:3.
ALA O NJIBA
Okwa ne̱ni weno̱ ná o banga bola lambo di titi ko̱nji na nje o me̱nde̱no̱ tombwane̱ ke̱ o tiki be̱ bosangi o bedangwedi.
3. Ńa ka ni titi ko̱nji mīla
Mot’a jemea mō̱ nu ta nu belabe̱ ná Yose̱f an ewe̱nji ná a tike be̱ ko̱nji. Langa Bebotedi 39:1-12, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:
-
Ońola nje Yose̱f a ńino̱ mīla e?—Ombwa mwemba 9.
-
O mo̱nge̱le̱ ná Yose̱f a no̱ngi bedomsedi ba bwam e? Ońola nje pe̱ e?
Ne̱ni beso̱mbe̱ beno̱ ná bembilane̱ Yose̱f, be ńa pe̱ ka ni titi ko̱nji mīla e? Ombwa SINIMA.
Yehova a mapula ná biso̱ be̱se̱ di ńe musonje mīla. Langa 1 Korinto 6:18, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:
-
Njika bete̱medi be ná be tute̱le̱ moto o bola lambo di titi ko̱nji e?
-
Ne̱ni weno̱ ná o ńa musonje mīla e?
4. We ná wanane̱ makekisan
Nje ye ná e bola ná e be̱ ndutu o janane̱ makekisan ma bola lambo di titi ko̱nji e? Ombwa SINIMA, nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.
-
Ponda nu munasango ńe o ni sinima a so̱ṅtane̱no̱ ná mo̱nge̱le̱ mao na bedangwedi bao be ná ba bola ná a si be̱ pe̱ munj’ao jemea, nje a bolino̱ e?
To̱ kriste̱n ya jemea i mana ponda iwo̱ o kombe̱ mo̱nge̱le̱ mabu bosangi. Nje weno̱ ná o bola ná mambo ma titi ko̱nji ma si ja wa o mo̱nge̱le̱ e? Langa Filipi 4:8, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:
-
Njika pat’a mambo jangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ e?
-
Ne̱ni bolanga ba Bibe̱l na be̱ la mususu o ebol’a Yehova beno̱ ná bongwane̱ biso̱ o janane̱ makekisan ma bola bobe e?
5. Bete̱sedi ba Yehova be mawanea biso̱ tombwane̱
Yehova a bi nje e peti bwam ońol’asu. A malangwea biso̱ nje bola ná di tike be̱ bosangi o bedangwedi na njika tombwane̱ nik’e mawaneano̱ biso̱. Langa Minia 7:7-27 to̱ ombwa SINIMA, nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.
-
Ne̱ni mu mpesa ma moto mu we̱le̱no̱ mo̱me̱ne̱ o bete̱medi ba bobe e?—Ombwa Minia 7:8, 9.
-
Bupisane̱ Minia 7:23, 26, ka ni titi ko̱nji ńe ná e wana betune bende̱ne̱. Njika mitakisan di masambano̱ yete̱na di tiki be̱ bosangi o bedangwedi e?
-
Ne̱ni be̱ la bosangi o bedangwedi leno̱ ná longwane̱ biso̱ o be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea e?
Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea lata la bome baba to̱ bito baba e titi ndolo. Nde Yehova, Loba la ndolo, a mapula ná bato be̱se̱ ba be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea. Nde ná di kuse di longe̱, jangame̱n bupe̱ bete̱sedi bao. Langa 1 Korinto 6:9-11, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:
-
Mo̱ buka te̱ lata la bome baba to̱ bito baba nde Loba a me̱ne̱no̱ bobe e?
Ná di do̱lisane̱ Loba, biso̱ be̱se̱ jangame̱n po̱ngo̱ mawengisan. Mo̱ ye muse̱ṅ o bola nika e? Langa Myenge 19:9, 12, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:
-
Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná bete̱sedi ba Yehova jombwea bedangwedi be te̱nge̱n e? Ońola nje pe̱ o makwalano̱ nika e?
BATO BA MAKWALA NÁ: “Bobe to̱ bō̱ bo titi ná bato baba ba late, etum te̱ ba to̱ndo̱ne̱no̱.”
-
Nje wa o mo̱nge̱le̱no̱ e?
EBONGOLO
Belongi ba yadi be nde jabea Yehova a bolino̱ mome na muto bena ba bane̱, ná ba bwane̱ mo̱ muńe̱nge̱.
Ndimbisedi
-
Ka ni titi ko̱nji ńe nde nje e?
-
Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o banga bola lambo di titi ko̱nji e?
-
Nje di matombwane̱no̱ ke̱ di bupe̱ bete̱sedi ba Yehova jombwea bedangwedi e?
BATA WASA
E̱ne̱ ońola nje Loba a mapulano̱ ná mome na muto ba maje̱ mwemba ba bane̱.
“Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea mome na muto ba jai mwemba esibe̱ ná ba bane̱ e?” (Tema o mulomba)
Bete̱sedi ba Bibe̱l jombwea lata la bome baba to̱ bito baba be si mapula kwala ná di singe̱ bato ba mabole̱ nika.
“Mo̱ ye bobe ná bome baba to̱ bito baba ba late e?” (Tema o mulomba)
Okwa ne̱ni mambenda ma Loba jombwea bolane̱ la belongi ba yadi ma matatano̱ biso̱.
“Sopa la belongi ba yadi ba moto, mo̱ nika ńe nde lata na mo̱ e?” (Tema o mulomba)
O myango mi be̱n tema ná “Ils ont respecté ma dignité,” e̱ne̱ nje e tute̱le̱ moto nu ta nu lata na bome, o tukwa longe̱ lao ná a do̱lisane̱ Loba.
“Bibe̱l e matukwa malonge̱” (Njongo a Betatedi, Dibaba 1, 2011)
a Lata na moto nik’e bambe̱ pe̱ sopa la belongi bao ba yadi, lata na mo̱ o nge’a lobi, na ńo̱ṅńe̱ la belongi bao ba yadi.