1-2. Ońola nje jeno̱ ná je̱ne̱ biana Yehova a si malabe̱ mika masu e?

 “BWANE̱ Yehova muńe̱nge̱, nde a me̱nde̱ bola wa nje mulema mo̱ngo̱ mu mapulano̱.” (Mye. 37:4) E se̱ kakane̱ di mabwesane̱ muńe̱nge̱ e! Mo̱ jangame̱n so̱ jo̱nge̱le̱ ná Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ nje ye̱se̱ di mabaise̱no̱ mo̱ dibokime̱ne̱ e? Ońola nje yeno̱ mweńa ná di baise̱ mi myuedi e? Jombweye byembilan be mabupe̱. Munańango mō̱ ńe mulamba a makane̱ ná a belabe̱ o Esukul’a bate̱ dikalo la Janea. Nde ombusa mimbu jita, a si bedi te̱ nde belabe̱. Eso̱mb’a munasango yena e be̱n diboa la ngińa e kane̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱ o ja bwam, ná e bate bolea o mwemba. Nde e dia te̱ nde e maboa. Bayedi bō̱ ba kane̱ ná mun’abu a benge bolea Yehova. Nde mun’abu a po̱si nde o caka mbale̱.

² Yen ebe wa pe̱ o mábaise̱ Yehova lambo diwo̱, nde o si bedi kusa mo̱. We so̱ ná wo̱nge̱le̱ ná Yehova a malabe̱ nde mika ma bato bō̱, seto̱ mo̱ngo̱. We pe̱ to̱ ná wo̱nge̱le̱ ná o boli nde lambo la bobe. Nika nde munańango Janice b a tano̱ o̱nge̱le̱. Mo̱ na mom’ao ba ta ba kane̱ ná ba belabe̱ o bolea o Bete̱l. A kwali ná: “Na ta mbaki ná ba me̱nde̱ pomane̱ bele̱ biso̱ o Bete̱l.” Nde myo̱di mi tombi, mimbu mi tomba, nde ba si belabe̱. Janice mo̱ ná: “Na bo ndutu, nik’e pungwa pe̱ mba. Na ta no̱nge̱le̱ ná na wusane̱ nde Yehova. Na ta na kane̱ Yehova ngedi jita ná na belabe̱ o Bete̱l. Ońola nje so̱ a si tano̱ alabe̱ mika mam e?”

3. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

³ Ponda iwo̱ je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ nga Yehova a masenga mika masu. Baboledi ba Yehova bō̱ ba pond’a kwaṅ pe̱ ba baise̱ babo̱me̱ne̱ nika. (Hiob 30:20; Mye. 22:3;  Hab. 1:2) Ońola nje weno̱ ná o be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jalabe̱ mika mo̱ngo̱ e? (Mye. 65:3) Ná di so̱ jalabe̱, jombweye min myuedi milalo: (1) Nje Yehova a mabolano̱ ke̱ di kane̱ mo̱ e? (2) Nje Yehova a mapulano̱ ná di bole ke̱ di kane̱ mo̱ e? (3) Ońola nje yeno̱ ná e pula ná di tukwe mambo di mabaise̱no̱ o mika masu e?

4. Bupisane̱ Yeremia 29:12, nje Yehova a kakane̱no̱ o bola e?

⁴ Yehova a kakane̱ o senga mika masu. (Langa Yeremia 29:12.) Loba lasu la ndolo a to̱ndi baboledi bao ba jemea, a si me̱nde̱ so̱ banga o senga mika mabu tomtom. (Mye. 10:17; 37:28) Nde nik’e si mapula kwala ná a me̱nde̱ bola biso̱ nje ye̱se̱ di mabaise̱no̱ mo̱. Mambo mō̱ me mena di me̱nde̱no̱ nde kusa o was’a peńa yen ebe.

5. Nje Yehova a mombweano̱ ponda a masengano̱ mika masu e? Bola beteledi.

⁵ Yehova a mombwea nga mika masu me mulatako na mwano mao. (Yes. 55:8, 9) Lambo diwo̱ a mapulano̱ le nde ná wase ńe̱se̱ e londe na bome na bito bena be muńe̱nge̱ o be̱ne̱ mo̱ ka Mwanedi. Nde Satan a kwali ná bato ba benama ba me̱nde̱ bata be̱ bonam yete̱na ba madie̱le̱ babo̱me̱ne̱. (Bbot. 3:1-5) Ná a lee̱ ná nje Diabolo a kwalino̱ ye nde mpoṅ, Yehova ese̱le̱ ná bato ba benama ba die̱le̱ babo̱me̱ne̱. Nde, byanedi ba bato nde be njo̱m a jita la mitakisan di be̱nno̱ we̱nge̱. (Mul. 8:9) Di maso̱ṅtane̱ so̱ ná Yehova a titi ná a sumwa mi mitakisan me̱se̱ dibokime̱ne̱. A boli te̱ nika, bō̱ be ná ba kwala ná bato ba benama ba madie̱le̱ o mbad’a bwam, na ná ba dongame̱n o bo̱le̱ mitakisan ma mbel’a moto.

6. Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ mbaki ná Yehova a mabola nde mambo ponda ye̱se̱ na ndolo na te̱me̱ la sim e?

⁶ Yehova e ná alabe̱ mika me bowan o mbadi ye diwengisan. K’eyembilan, ponda kiṅe̱ Hiskia a kwedino̱ diboa la ngińa, a so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱ o ja bwam. Yehova a bo̱lise̱ pe̱ mo̱. (2Ki. 20:1-6) Nde ponda ńamuloloma Paulo a so̱so̱me̱ye̱no̱ Yehova ná a sumwe ‘nge̱nge̱le̱ ni ta mo̱ o eyobo,’ ńena ni ta nde diboa yen ebe, Yehova a si boli nje a tano̱ a baise̱. (2 Kor. 12:7-9) Jombweye pe̱ byembilan ba bamuloloma Yakobo na Petro. Kiṅe̱ Herode a ta a pula bwa mō̱ ńabu te̱. Je ná di bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná kana mwemba mu kane̱no̱ ońola Petro, mu kane̱ pe̱ ońola Yakobo. To̱ na nika, Yakobo a bwabe̱, nde Petro mo̱ a busisabe̱ o beboa o mbad’a betańsedi. (Bebolo 12:1-11) Je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Ońola nje Yehova a sungino̱ nde Petro buka te̱ e?’ Bibe̱l e si malabe̱ mi myuedi. c Nde je ná di be̱ mbaki ná mangea ma Yehova “me̱se̱ me na sim.” (Ndim. 32:4) Di bi pe̱ ná Yehova a ta a to̱ndo̱ babo̱ babane̱. (Bbī. 21:14) Ponda iwo̱, Yehova e ná alabe̱ mika masu o mbadi di si menge̱le̱no̱. Nde kana jeno̱ mbaki ná Yehova a mabola nde mambo ponda ye̱se̱ na ndolo na te̱me̱ la sim, di si mato̱kisane̱ yete̱na a po̱si o jalabe̱ mika masu o mbadi ni do̱lisan mo̱.—Hiob 33:13.

7. Nje di s’angame̱nno̱ bola e, ońola nje pe̱ e?

⁷ Jangame̱n we̱ ná di si kobisane̱ bete̱medi basu na bete̱medi ba bane̱. K’eyembilan, je ná di baise̱ Yehova ná ongwane̱ biso̱ ońola lambo diwo̱ te̱nge̱, nde di si  kuse nje di baise̱no̱. Nde ombusa ponda di senga ná moto nupe̱pe̱ a kane̱ ońola mulemlem ma lambo, na mo̱ ye̱ne̱ne̱ ná Yehova a boli mo̱ nje a baise̱no̱. Nika nde e po̱yedi munańango Anna. A ta be̱ a kane̱ ná mom’ao Matthew, ńena nu ta nu boa kanse̱r a je bwam. O ni ponda me̱ne̱, bonańango baba bena ba mákokwe̱ mimbu pe̱ ba ta ba boa kanse̱r. Anna a ta so̱ a kane̱ na iwiye̱ ye̱se̱ ońola Matthew na ońola ba bonańango. Ba bonańango ba timbi ja bwam, nde Matthew mo̱ a wedi. O bebotedi, Anna a baise̱ mo̱me̱ne̱ nga seto̱ Yehova nde a boli ná ba bonańango ba je bwam. Ye so̱ te̱ nika, ońola nje a s’alabe̱no̱ mika mao, a bola ná mom’ao pe̱ a je bwam e? Ye mbale̱ ná di si bi nje e boli ná ba bonańango ba je bwam. Nde nje di bino̱ ye nde ná Yehova a me̱nde̱ bo̱le̱ nje ye̱se̱ e matakise̱ biso̱, a be̱n pe̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa pumbwe̱le̱ mako̱m mao mena ma wedi.—Hiob 14:15.

8. (a) Bupisane̱ Yesaya 43:2, ne̱ni Yehova a masue̱le̱no̱ biso̱ e? (b) Ne̱ni muka mweno̱ ná mongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan minde̱ne̱ e? (Ombwa sinima Muka mu mongwane̱ biso̱ o lembe̱.)

⁸ Yehova a me̱nde̱ sue̱le̱ biso̱ ponda ye̱se̱. Yehova e nde Sango asu nu to̱ndi biso̱, a si to̱ndi so̱ je̱ne̱ biso̱ di mataka. (Yes. 63:9) Nde a si meka mitakisan me̱se̱ me ná mi ko̱ye̱ biso̱, mena Bibe̱l e langisanno̱ na myo̱pi na miso̱nji ma wea. (Langa Yesaya 43:2.) Nde a kakane̱ ná a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o ‘kata’ mo̱. A si me̱nde̱ pe̱ to̱ jese̱le̱ ná mitakisan to̱ mō̱ mi ńamse̱ mulatako masu na mo̱. Yehova a mabola pe̱ biso̱ ngiń’a mudī mao musangi ná ńongwane̱ biso̱ o lembe̱. (Lukas 11:13; Fil. 4:13) Je so̱ ná di be̱ mbaki ná ponda ye̱se̱ a me̱nde̱ bola biso̱ ná te̱ite̱i nje e mapule̱ ná di we̱le̱ lembe̱, bi benge pe̱ be̱ mo̱ jemea. d

9. Ne̱ni Yakobo 1:6, 7 e malee̱no̱ ná jangame̱n be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ e?

⁹ Yehova a mapula ná di lakisane̱ mo̱. (Bon. 11:6) Je ná je̱ne̱ ponda iwo̱ biana di titi ná di buka mitakisan masu. Je pe̱ ná di botea baise̱ biso̱me̱ne̱ nga Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱. Nde Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná na ngińa Loba a mabolano̱, je ná di ‘kata bedima.’ (Mye. 18:30) O mulopo ma jese̱le̱ ná penda e je biso̱ oteten, jangame̱n kane̱ na mulema mwe̱se̱, na mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jalabe̱ mika masu.—Langa Yakobo 1:6, 7.

10. Bola eyembilan e malee̱ miwe̱n jangame̱nno̱ po̱ngo̱ ombusa biso̱ kane̱.

¹⁰ Yehova a mapula ná di bole mambo mena me mulatako na mika masu. K’eyembilan, munasango mō̱ e ná a kane̱ Yehova ná ongwane̱ ná a kuse mińa ma wumse̱, ná a we̱le̱ jukea o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱. Ne̱ni Yehova eno̱ ná alabe̱ mu muka e? E ná a bola mo̱ ngiń’a mulema ni mapule̱ mo̱ ná ale kwalisane̱ sango ao ń’ebolo. Nde e me̱nde̱ te̱ nde pula ná nu munasango ale je̱ne̱ sango ao ń’ebolo, ná a baise̱ mo̱ wonja. Ye ná e pula ná ale je̱ne̱ mo̱ ngedi jita. E pe̱ to̱ ná a baise̱ sango ao ń’ebolo wonja o wengisane̱ mińa mao m’ebolo na moto nupe̱pe̱. Nde yete̱na nik’e mapula, e ná a langwea sango ao ń’ebolo ná e be̱be̱ o jemea ná ba ke̱ mo̱ni ma mi mińa ma wumse̱ o musawedi mao.

11. Ońola nje e mapulano̱ ná di kane̱ ngedi jita ońola mambo me biso̱ mweńa e?

 ¹¹ Yehova a mapula ná di kane̱ mo̱ ngedi jita ońola mambo me biso̱ mweńa. (1 Tes. 5:17) Byala ba Yesu be malee̱ ná Yehova e ná a si pomane̱ jalabe̱ mika masu mō̱. (Lukas 11:9) Di si bo̱bo̱ so̱! Di kane̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱ esibe̱ wo̱lo̱. (Lukas 18:1-7) Di bengi te̱ kane̱ ońola lambo, di malee̱ nde Yehova ná nje jeno̱ baise̱ mo̱ ye mweńa ońol’asu na mbale̱. Di malee̱ pe̱ nde ná di dube̱ ná e ná ongwane̱ biso̱.

12. (a) Njika myuedi jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ jombwea njako asu e, ońola nje pe̱ e? (b) Nje jeno̱ ná di bola ná mika masu mi lee̱ ná di mabola Yehova edube e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Mo̱ mika mam mi malee̱ ná na mabola Yehova edube e?”)

¹² Yete̱na di titi kusa nje di baise̱no̱ o mika masu, di baise̱ biso̱me̱ne̱ min myuedi milalo. Maboso: ‘Mo̱ nje neno̱ baise̱ e te̱nge̱n e?’ O jita la ngedi, di mo̱nge̱le̱ ná di bi nje ye bwam ońol’asu. Nde mambo mō̱ di mabaise̱no̱ me ná ma si be̱ bwam ońol’asu na mbale̱. Mbad’a bwam ńa jalabe̱ mika masu ńe ná e be̱, ńena ni buki ni biso̱ di baise̱no̱. Mambo mō̱ pe̱ di mabaise̱no̱ me ná ma si be̱ mulatako na jemea la Yehova. (1 Yohane 5:14) Jombweye te̱ eyembilan a ba bayedi di kwaledino̱ o bebotedi. Ba ta ba kane̱ Yehova ná a bole ná mun’abu a benge bolea mo̱. Moto e ná e̱ne̱ ná nika ńe nde njako ni te̱nge̱n. Nde Yehova a si mańakisane̱ to̱ mō̱ ńasu ná a boleye mo̱. A mapula nde ná mō̱ ńasu te̱, name̱ne̱ pe̱ na bana basu, a po̱se o jowe̱ mo̱. (Ndim. 10:12, 13; 30:19, 20) Ba bayedi ba ta so̱ nde bangame̱n baise̱ Yehova ná ongwane̱ babo̱ o tapa mulema  ma mun’abu ná a we̱le̱ to̱ndo̱ Yehova, a timbe pe̱ diko̱m lao.—Min. 22:6; Efe. 6:4.

13. Bupisane̱ Bonahebe̱r 4:16, o njika ponda Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ e? Bola beteledi.

¹³ Myuedi mi londe̱ miba me nde ná: ‘Mo̱ ponda ni te̱nge̱n ni ońola Yehova ná alabe̱ muka mam e?’ Je ná jo̱nge̱le̱ ná di be̱n ńo̱ng’a jalabe̱ la mika masu dibokime̱ne̱ di kane̱no̱. Mbale̱ ńe nde ná Yehova nde a bi ponda ni te̱nge̱n o jongwane̱ biso̱. (Langa Bonahebe̱r 4:16.) Di si kusi te̱ nje di baise̱no̱ dibokime̱ne̱, je ná jo̱nge̱le̱ ná jalabe̱ la Yehova le nde ná ‘Ke̱m.’ Nde ke̱ le nde ná ‘Ponda e si po̱i.’ Di timbe te̱ o eyembilan a y’eso̱mb’a munasango yena e ta e kane̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱ o ja bwam. Yehova a bola te̱ ná a je bwam o mbad’a betańsedi, Satan a wusa kwala ná nu munasango a mabenga nde bolea Yehova ońolana a bo̱lise̱ mo̱. (Hiob 1:9-11; 2:4) Di si dimbea pe̱ to̱ ná Yehova a máte̱se̱ ponda a me̱nde̱no̱ bo̱le̱ maboa me̱se̱. (Yes. 33:24; Bbī. 21:3, 4) Di titi so̱ ná jengane̱ Yehova ná a bo̱lise̱ biso̱ o mbad’a betańsedi tatan. Nje nu munasango eno̱ ná a baise̱ Yehova ye nde ná a bole mo̱ ngińa na musango ma teten ná a we̱le̱ lembe̱ diboa lao, a benge pe̱ bolea mo̱ na jemea le̱se̱.—Mye. 29:11.

14. Njika belēdi o mabusane̱no̱ o myango ma Janice e?

¹⁴ Jo̱nge̱le̱ myango ma munańango Janice nu ta nu kane̱ ná a boleye o Bete̱l. Ombusa mbu mitanu nde a so̱ṅtane̱no̱ ná Yehova a ta a májalabe̱ muka mao. Mo̱ ná: “Yehova a bolane̱ ni ponda o lee̱ mba mambo jita na o jongwane̱ mba o be̱ kriste̱n ńou. E ta e pula ná na bate lakisane̱ mo̱. Na ta nangame̱n po̱ngulane̱ mbad’am ńa jokwa. E ta pe̱ e pula ná nokwe o be̱ muńe̱nge̱, e be̱ to̱ we̱ni  na maboleano̱ Yehova.” Ombusa ponda, Janice na mom’ao ba belabe̱ o bolea o ebol’ebondo. O̱nge̱le̱ te̱ nje e tombi, Janice a makwala ná: “Yehova alabe̱ mika mam, nde seto̱ o mbadi na tano̱ nenge̱le̱. Nik’e no̱ngo̱ne̱ mba ponda obiana na maso̱ṅtane̱ ná mbadi alabe̱no̱ mba nde e ta ńa bwam. Na matimbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma ná a boli mba epolo o je̱ne̱ ndol’ao na muyao mao.”

15. Ponda iwo̱, ońola nje yeno̱ ná e be̱ bwam ná di langweye nde Yehova mom ma lambo mwe biso̱ ńo̱ngi e? (Ombwa pe̱ maduta.)

¹⁵ Myuedi mi londe̱ milalo me nde ná: ‘Mo̱ nangame̱n kane̱ ońola lambo dipe̱pe̱ e?’ E do̱li ná di langweye Yehova nje di mapulano̱ ná te̱ite̱i o mika masu. Nde ponda iwo̱, ye ná e be̱ bwam ná di langweye nde mo̱ mom ma lambo mwe biso̱ ńo̱ngi; nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nje Yehova mo̱ a mapulano̱ ońol’asu. Jombweye eyembilan a nu munańango ńe mulamba ńena nu ta nu kane̱ ná a belabe̱ o Esukul’a bate̱ dikalo la Janea. A ta a pula jukea o y’esukulu ná a we̱le̱ bolea wuma ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱. Niponda so̱ eno̱ benga kane̱ ná a belabe̱ o esukulu, e pe̱ ná a baise̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱ o so̱ mbadi ipe̱pe̱ ya lańse̱ ebol’ao ya dikalo. (Bebolo 16:9, 10) Ombusa mo̱ kane̱ jombwea nika, e ná a baise̱ muboled’ebondo nga mwemba mō̱ be̱be̱ na wuma a majano̱ mu be̱n ńo̱ng’a paonia. E pe̱ ná a tilea mukanjo m’ebolo o baise̱ owe̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo ńeno̱ bonde̱ne̱. e

16. Njika mbaki jeno̱ ná di be̱ne̱ e?

¹⁶ Ka nje te̱ je̱nno̱ o din jokwa, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jalabe̱ mika masu o mbadi ni malee̱le̱ ndolo na te̱me̱ la sim. (Mye. 4:3; Yes. 30:18) Ye ná e po̱ ná di si kusa jalabe̱ di menge̱le̱no̱. Nde to̱ buńa Yehova a si me̱nde̱ banga senga mika masu. A to̱ndi biso̱ jita. A si me̱nde̱ pe̱ to̱ bangisane̱ biso̱. (Mye. 9:11) Benga so̱ “lakisane̱ mo̱” ponda ye̱se̱, o tele̱ye̱ mo̱ mulema mo̱ngo̱ o muka.—Mye. 62:9.