“Ońola nje Loba ese̱le̱no̱ nika e?”
“MIN MYUEDI MI MABAISABE̱ PONDA YE̱SE̱: OŃOLA NJE LOBA ESE̱LE̱NO̱ NIKA E?”— Papa Benedict XVI, ke̱ e o pe̱pe̱le̱ ndabo a beboa ńa kwaṅ ńa Auschwits, Poland.
MO̱ MBEU A ŃOLO ŃE̱NE̱N TE̱, O YO̱KI NDE BAISE̱ NA WAME̱NE̱ NÁ, ‘OŃOLA NJE LOBA ESE̱LE̱NO̱ NIKA E?’ NGA NDUTU NINDE̱NE̱ O KUSINO̱ O LONGE̱ E BOLI NÁ O BAISE̱ NGA LOBA A MOMBWEA WA E?
Yen ebe o be̱n nde mulemlem ma besengedi ka Shela ńe o Amerika. Kana a kokedino̱ o mbia mu ta mu we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o ebasi mo̱ ná: “Botea o mimbu mam ma mūtu, na ta ná to̱ndo̱ Loba ebanja mo̱ nde e Muweked’asu. Nde na si ta ná senga na mbame̱ne̱ ná e mba batabata. Na ta nde no̱nge̱le̱ ná a po̱ti etum na mba. Na si ta no̱nge̱le̱ ná Loba a singe̱ mba, nde na si ta pe̱ to̱ ná dube̱ ná a to̱ndi mba.” Ońola nje Shela a si tano̱ mbaki ná Loba a to̱ndi mo̱ e? Mo̱ ná: “Mbia mam mu kusi mbeu a ńolo po̱ te̱ ombusa nine̱, e ta nde biana Loba a si ta a wanea biso̱ jongwane̱ to̱ diwo̱.”
Wa pe̱ we ná o be̱ mbaki ka Shela ná Loba la Ngum e na mbale̱. Nde we ná o baise̱ na wame̱ne̱ nga a mombwea wa na mbale̱. Hiob, moto nu ta nu te̱me̱ na sim, na nu ta nu dube̱ ngińa na dibie̱ la Muwekedi pe̱ a ta a be̱ne̱ ni penda. (Hiob 2:3; 9:4.) Ombusa mo̱ kusa ndutu jita, esibe̱ dipita la lo̱ko̱mea, a baise̱ Loba ná: “Ońola nje o wutino̱ boso bo̱ngo̱ e, o malangano̱ mba ka musinged’ango̱ e?”—Hiob 13:24.
Nje Bibe̱l e makwalano̱ e? Mo̱ mbeu a ńolo ńe̱ne̱n te̱, ke̱ Loba nde e njo̱m e? Mo̱ mambo me ma mabole̱ mboṅ ná Loba a mombwea mbel’a moto ńe̱se̱ name̱ne̱ pe̱ na mō̱ ńasu te̱ e? Mo̱ mō̱ ńasu te̱ e ná a bia na mbale̱ nga diso̱ la Loba le omo̱ń asu, a maso̱ṅtane̱ biso̱, a mabwa ndutu ke̱ di mataka to̱ jongwane̱ biso̱ ke̱ je o mitakisan e?
O milopo ma mokwa mi bupe̱, di me̱nde̱ kwalea ne̱ni bewekedi be mokwe̱le̱no̱ ná Loba a mombwea biso̱. (Roma 1:20) Denge̱ di mombwea ne̱ni Bibe̱l e mabamse̱no̱ nika. Nika o mabatano̱ ‘bia mo̱’ tongwea na nje a wekino̱, n‘Eyal’ao pe̱, nika pe̱ nde o mabatano̱ be̱ mbaki ná ‘a mombwea wa.’— 1 Yohane 2:3; 1 Petro 5:7.